Ameriški kongres je z glasovi republikancev in demokratov potrdil zakon, ki bo do januarja 2025 zamrznil omejitev zadolževanja zvezne vlade. Zgornji dolg je po starem zakonu omejen na približno 30 bilijonov evrov. Predsednik Joe Biden je pozval še senat, naj čim prej sprejme zakon. Ministrica za finance Janet Yellen je opozarjala, da bo morala država razglasiti bankrot, če se omejitev ne dvigne ali odpravi. Zakon je kongres sprejel po pogajanjih med predsednikom Bidnom in predsednikom kongresa, republikancem Kevinom McCarthyjem. Biden je v zameno za podporo zakonu pristal na omejitev socialnih transferjev in strožje pogojevanje socialne podpore z delom ter na to, da ne bo povečeval vladnih izdatkov – z izjemo vojaških. 

Spodnji dom brazilskega parlamenta, v katerem ima desnica večino, je potrdil predlog zakona, ki bi staroselcem odvzel ozemeljske pravice. Zakon potrebuje še potrditev senata in predsednika Lule Da Silve. Levi poslanci, predstavniki staroselskih skupnosti in okoljevarstvenih organizacij zakonu ostro nasprotujejo. Izpostavljajo, da zakon omogoča gradnjo cest in jezov, rudarjenje in kmetijske projekte na zaščitenih staroselskih območjih. Vladi zakon omogoča, da staroselskim skupnostim odvzame zemljo, če presodi, da so se spremenile njihove kulturne značilnosti. Prav tako bi po zakonu lahko vlada zavrnila staroselske zahtevke do zemlje, če ne bi mogli dokazati, da so jo naseljevali na dan sprejema brazilske ustave iz oktobra 1988. Ustavnost te časovne ločnice, ki jo je poskušala uvesti že vlada predsednika Michela Temerja leta 2017, bo čez teden dni obravnavalo vrhovno sodišče. Organizacija Human Rights Watch trdi, da bi omejevanje ozemeljskih pravic staroselcev imelo negativne okoljske in podnebne posledice. World Resource Institute je namreč v poročilu iz leta 2016 ugotovil, da staroselsko upravljanje zemlje v Braziliji preprečuje izsekavanje pragozda. Staroselci so že začeli protestirati z blokado avtoceste zunaj São Paula. Pri tem so se z loki spopadli s policijo, ki je proti njim uporabila vodne topove in solzivec.

Ostajamo v Braziliji. Vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Fernanda Collorja de Mella na osem let in deset mesecev zapora zaradi korupcije in pranja denarja. Collor je med letoma 2010 in 2014, ko je bil senator, prejel pet in pol milijona evrov podkupnine od državnega naftnega podjetja Petrobras. Collor je bil prvi izvoljeni predsednik Brazilije po koncu vojaške diktature leta 1989. Kot predsednik je izvajal privatizacijo državnih podjetij in razrahljal protekcionistično gospodarsko politiko. Collor je mandat končal z odstopom, ko je postalo jasno, da ga bo senat odstavil, prav tako zaradi obtožb o korupciji, vendar je bil dve leti pozenje takratnih obtožb oproščen. 

Nevladne organizacije Pushback Alarm Austria, Border Violence Monitoring Network in Bavarski svet za begunce so analizirale statistiko vstopa migrantov v državo in ugotovile, da je v lanskem letu Nemčija pushbackala migrante iz držav, ki jih je do lani sprejemala. Uradna policijska statistika je lani dokumentirala okoli 15 tisoč primerov zavrnitev migrantov na nemško-avstrijski meji. Od tega jih je bilo približno 10 tisoč iz 15 najpogostejših držav izvora prosilcev za azil. Medtem je bilo lani na poljsko-nemški meji zabeleženih manj nepooblaščenih vstopov – skupaj 15 tisoč – in skupaj le 55 zavrnitev. Statistika po trditvah organizacij kaže, da na avstrijsko-nemški meji prihaja do ilegalnih pushbackov migrantov.

Evropski parlament je podprl predlog uredbe za podporo proizvodnje streliva, katerega namen je pohitriti dostavljanje streliva Ukrajini in pomoč državam članicam Evropske unije, da napolnijo svoje zaloge. Po predlogu bi Ukrajini v enem letu dostavili dvanajst milijonov kosov streliva. Za izvajanje uredbe bi namenili 500 milijonov evrov evropskih sredstev. Parlament bo lahko pogajanja o uredbi zdaj začel z Evropskim svetom oziroma predstavniki držav članic. 

Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva je ruska vojska odbila tri poskuse vdora v rusko Belgorodsko oblast z ukrajinskega ozemlja. Pred tem je z ukrajinske strani potekalo obstreljevanje ruskega mesta Šebekino, v katerem je bilo ranjenih osem ljudi. Belgorodska oblast je že dlje časa tarča napadov z droni in saboterskih akcij, prejšnji teden pa je prišlo do vdora na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da napade izvaja ukrajinska vojska, v Kijevu pa zatrjujejo, da gre za ruske prostovoljne paravojaške enote, ki podpirajo Ukrajino. Medtem poteka delna evakuacija prebivalstva Šebekinskega in Grajvoronskega okrožja. Po besedah belgorodskega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bilo s teh območij evakuiranih več sto otrok, žensk in starejših. 

Latvijski parlament je za predsednika države izvolil dosedanjega zunanjega ministra Edgarsa Rinkēvičsa. O kandidaturi Rinkēvičsa se tri koalicijske stranke niso mogle strinjati, zato je največja stranka, iz katere prihaja tudi premier, predsednika izvolila s pomočjo opozicije. Rinkēvičs je veljal za najmočnejšega kandidata za nadomestitev predhodnika Egilsa Levitsa, ki ni kandidiral za drugi mandat. Kot zunanji minister je Rinkēvičs spodbujal prozahodno in proevropsko agendo, hkrati pa poudarjal vlogo svoje države kot »vzhodnega bloka Nata«, ki meji na Rusijo. Večkrat se je tudi zavzemal za vstop Ukrajine v Evropsko unijo in Nato. 

Veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus, ki je med drugim dobavitelj univerzitetnega kliničnega centra, je za več kot sedem milijonov evrov prevzel veletrgovca z medicinsko opremo Meditrade. Po pogodbi mora prodajalec po njenem zaključku kupiti do tisoč delnic podjetja Salus. Salus je prevzem napovedal v začetku leta, agencija za varstvo konkurence pa je soglasje izdala v prvi polovici maja.

Včeraj popoldne sta organizaciji Iniciativa glas upokojencev in Inštitut 1. oktober organizirali peti shod upokojencev. Protestniki so se najprej zbrali na Trgu republike, kjer jih je nagovoril predsednik obeh organizacij Pavel Rupar. V svojem nagovoru je najprej zatrdil, da vlada ne dela dobro in sporočil, da so v Iniciativi zbrali 10 tisoč podpisov za predlog zakona o dvigu pokojnin. Rupar se je odzval tudi na nedavno odločitev ustavnega sodišča, da odpravi zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, rekoč, da se na RTV že pripravlja lista za odstrel. Po zgledu Butalcev Frana Milčinskega, ki so dobesedno vzeli frazo »pojdi se solit«, so protestniki na shod prinesli sol, ki so jo natresli pred državni zbor »za tiste, ki je v glavah nimajo.« Protest se je nato premaknil pred stavbo RTV Slovenija. Več novinarjev se je pritožilo, da so jih protestniki ovirali pri vstopu ali izstopu iz stavbe, in da so bili deležni žaljivk in groženj. Novinarki portala MMC Larisi Daugul, ki je spremljala dogajanje, je eden od protestnikov izpulil službeno kartico in jo pri tem zmerjal, da je »gnoj« in »rdeča drhal.« Ko ji je kartico vrnil, ji je hotel prepovedati snemanje dogajanja. Na pojasnilo, da je novinarka, je protestnik odgovoril z »ampak vi niste naša, vi lažete.« Novinarka je incident prijavila policiji. Napad na novinarko so obsodili v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija, novinarskih aktivih in Svetu delavcev RTV Slovenija. 

OFF je pripravil vajenec Matej, mentorirala je Neva.

Vir fotografije: Mídia NINJA, flickr, Creative Commons