Ljudske iniciative za potrebe te ali one politične stranke na Slovenskem očitno ostajajo stalnica notranje političnega dogajanja in dinamike. Potem ko so se ljudskih iniciativ in posledično njih protestov v zadnjih dveh letih Janeza Janše doslej posluževale predvsem samooklicane levosredinske stranke, ki so tik pred tem, da jih tako kot Stranko Alenke Bratušek ali Listo Marjana Šarca pogoltne ne ljudsko, ampak politično in v politično stranko organizirano Gibanje Svoboda, se je tako kot denimo med Janševim prestajanjem zaporne kazni na odprtem oddelku zapora na Dobu ali na protimigrantskih in s tem nacional-šovinističnih zborovanjih s traktorji ali med homofobno kampanjo »Za otroke gre!« na tem področju ljudskih iniciativ za točno določene notranje politične namene ponovno aktivirala tudi parlamentarna skrajna desnica oziroma največja opozicijska stranka SDS. Tako se je danes ob 15. uri na Trgu republike začel, kot je bilo napovedano, a ne tudi izkazano, veliki in vseslovenski shod upokojencev, na katerega je s pomočjo medijskega omrežja, posameznih članov in nenazadnje samih poslancev stranke SDS vabila Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije, katere uradni govorec je nekdanji poslanec stranke SDS in nekdanji župan Tržiča Pavle Rupar.      

Čeprav resnejša medijska občila državotvornega diskurza vsaj zaenkrat temu ne pritrjujejo – o shodu v živo, potekal je predvidoma do 16. ure, namreč domači mediji ne poročajo –, po propagandističnih navedbah medijskega omrežja stranke SDS pa naj bi Trg republike z zahtevami do vlade zapolnilo na tisoče sicer politično profiliranih upokojencev, so se v večini tradicionalno institucionalnih organizacij, predvsem pa v Zvezi društev upokojencev, od tega ne velikega in ne vseslovenskega protesta upokojencev v organizaciji ljudske iniciative upokojencev SDS seveda ogradili. Kako prav so imeli, pa so se lahko na lastne oči prepričali med gostovanjem na Odmevih in duelom Pavleta Ruparja in predsednika ZDUS Janeza Sušnika, ki ga je v luči političnih potreb stranke, ki ji pripada, Pavle Rupar zmerjal za privilegiranega upokojenca s 4000 evri pokojnine, potem ko je ta povsem na mestu opozoril, da so zahteve samooklicane ljudske iniciative SDS pač naivne in populistične. 

In glede na to, da se je pred časom iz pravzaprav že političnega smetišča zgodovine s podobno pavšalnimi opozorili, a v domnevno bran sicer tako kot celotna populacija ta čas pač najbolj z inflacijo in posledičnimi podražitvami ogroženega upokojenskega volilnega telesa, oglasil tudi Ljubo Jasnič kot zadnji predsednik in grobar Demokratične stranke upokojencev Slovenije, dolgoletne politično-korporativno vsaj domnevne predstavnice upokojenskih interesov v tako samooklicano levosredinskih kot na političnem terenu preverjeno skrajno desno populističnih vlad Janeza Janše in stranke SDS, postaja vse bolj jasno - in nenazadnje se na ta vlak v politiko poskuša vrniti celo Marko Bandelli -, da se je ponovno začela sezona odprtega političnega lova na volilne glasove upokojenk in upokojencev Slovenije. 

Da se sicer na tem področju odprtega političnega lova na glasove upokojenk in upokojencev vendarle nekaj dogaja, so očitno zaznali tudi v Združenju za dostojno starost Srebrna nit, v katerem opažajo, da se že več časa kršijo človekove pravice starejših, še posebno pri zdravstveni oskrbi, in zato znova zahtevajo ustanovitev varuha pravic starejših. Zadovoljili pa se sicer bi tudi s posebnim namestnikom obstoječega varuha, ki bi bil zadolžen zgolj in samo za starejše prebivalce in prebivalke Slovenije. Ne z enim ne z drugim se sicer ne strinjajo tako pri obstoječem varuhu pravic vseh in ne samo starejših, od koder svarijo pred preveliko razdrobljenostjo funkcij in nalog urada varuha, kot tudi na še čisto svežem ministrstvu za solidarno prihodnost, od koder suho sporočajo, da o tem ne razmišljajo, da bi pa vsaj enkrat v tej solidarni prihodnosti, ko ta pride oziroma ko bo nastopila, institucijo varuha pravic starejših organizirali v okviru ministrstva, se pa seveda zavedajo teže izzivov, ki jih povzročata starizem in diskriminacija na podlagi starosti. 

S tem starizmom oziroma diskriminacijo na podlagi starosti pa se po podatkih državnega statističnega urada od januarja lani na Slovenskem sooča 444.743 starejših od 65 let. 21 odstotkov vsega prebivalstva, ki ima v primeru slovenskega državljanstva tudi volilno pravico. Prav stranka DeSUS in njeno dolgoletno životarjenje v Državnem zboru in enih ali drugih koalicijah ter vladah je sicer kronski dokaz, kako zelo za politično neoprijemljivo, pa tudi gnetljivo, volilno telo pravzaprav gre, saj sta predsednik Karel Erjavec in njegova stranka za vsakokraten prestop parlamentarnega praga glasove nabirala tako pri politično opredeljenih kot povsem neopredeljenih upokojenih volivkah in volivcih, pa tudi zadnji državnozborski preboj je Alenki Bratušek uspel prav s pomočjo tega volilnega telesa, za katerega se vsekakor povsem upravičeno tudi Janezu Janši, ne pa še tudi Robertu Golobu, zdi, da ga v tem trenutku nihče ne naslavlja. Toda tako to gre. Če gre pri Gibanju Svoboda res za reinkarnacijo nekdaj mogočne in nato propadle Liberalne demokracije Slovenije, potem bomo že v kratkem priča tudi ponovnemu vstajenju Sivih panterjev kot nekdanjega upokojenskega krila LDS, ki si ga očitno z Ljudsko iniciativo Glas upokojencev Slovenije in njegovim uradnim govorcem Pavletom Ruparjem in s sloganom »Za upokojenske glasove gre!« pravkar vzpostavljata Janez Janša in stranka SDS.

ODPOVED: Tudi za današnji N-euro moment sem z dejstvom, da je v državi odprt politični lov na glasove upokojencev Slovenije, v zobeh poskrbel Tomaž Z.   

Vira fotografij: https://www.facebook.com/Civilna-iniciativa-ZA-upokojence-2399150426811… / https://www.zaupokojence.si/