Iz perujske džungle poročajo o protestih staroselcev zaradi okoljske katastrofe, ki jo je povzročilo desetletja trajajoče brezbrižno črpanje nafte. Samo v zadnjem letu je vlada trikrat razglasila izredne razmere zaradi hudega onesnaženja, a do konkretnih korakov za odpravo škodljivih učinkov ni prišlo. Lokalni prebivalci so stvari vzeli v svoje roke in zasedli termoelektrarno, naftna poslopja in pomembnejše ceste v amazonski regiji Loreto. Argentinska družba PlusPetrol, ki upravlja s tem največjim naftnim poljem v Peruju, poroča, da je produkcija črnega zlata zaradi protesta padla za 70 odstotkov.

V Boliviji pa protestniki trdijo, da so staroselci diskriminirani v oboroženih silah. Okoli tisoč vojakov je včeraj korakalo skozi La Paz z zahtevo po možnosti študija za podčastnike, ki bi s tem dobili možnost postati častniki. Zahtevajo tudi razširitev zdravstvenega zavarovanja, do katerega so upravičeni častniki vseh pripadnikov oboroženih sil. Zaradi protesta je vodstvo bolivijske vojske prekinilo delovno razmerje s sedemsto dvema vojakoma.

Razmere na ukrajinski meji se še naprej zaostrujejo. Ruske sile so začele mobilizacijo svojih sil na obmejnem pasu. V regiji Krasnodar so ruska bojna letala začela z vojaškimi vajami, medtem ko NATO ocenjuje, da je na območjih ob ukrajinski meji prisotnih 40 000 pripadnikov ruskih vojaških enot. Rusko dejavnost obrambni minister Sergej Šjogu legitimira kot dolžnost ruske države, da zaščiti rusko govoreče prebivalstvo. Odziv ministra leti na včerajšnjo ofenzivo ukrajinskih vojaških sil na mesto Slavjansk, v katerem naj bi bilo ubitih pet proruskih aktivistov. Mesto Slavjansk namreč že zadnja dva tedna pod nadzorom držijo  separatistične sile, naklonjene združitvi z Rusijo po krimskem vzoru.

Maršalovi otoki, ki so bili v 40-ih in 50-ih letih prejšnjega stoletja koriščeni kot poligon za preizkušanje ameriškega jedrskega orožja, tožijo vseh 9 svetovnih jedrskih sil zaradi kršenja mednarodnega prava. Po pogodbi o neširjenju jedrskega orožja so namreč vse podpisnice zavezane k dobronamernim pogajanjem o razorožitvi. Maršalovi otoki pa v tožbi navajajo, da te države namesto razorožitve posodabljajo svoje arzenale, za kar naj bi v naslednjem desetletju porabile 1 milijardo dolarjev. Zaenkrat se je oglasil le Izrael, ki je pojasnil, da ni podpisnik te pogodbe, zato se to njih ne tiče. ZDA tožbe še niso komentirale. Bo pa zagotovo neprijetna za njihovega predsednika, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi visokoletečega govora o nujnosti jedrske razorožitve.

Štiri izmed največjih mednarodnih tehnoloških korporacij so pristale na plačilo poravnave zaradi nezakonitega kartelnega dogovarjanja pri zaposlovanju. Vodilni v podjetjih Google, Apple, Adobe Systems in Intel so namreč sklenili neformalni sporazum o nezaposlovanju tehnoloških delavcev svoje tekmice. Na ta način so ta podjetja umetno vzdrževala nižjo ceno delovne sile v Silicijevi dolini in se tako izognila plačilni vojni za najbolj iskane tehnološke inženirje. Kolektivna tožba 64 000 delavcev bi sicer morala začeti obravnavo konec maja, vendar so štiri podjetja pristala na poravnavo v višini 324 milijonov ameriških dolarjev.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov poziva vlado, naj poveča število partnerjev pri reševanju krize v zdravstvu. Tudi sami si želijo sodelovati in prispevati k sistemu zdravstvenega varstva. Trenutna varčevalna politika je podredila zdravje državljanov ekonomskim pravilom in pri tem pozabila na tiste, ki so v zdravstvenem sistemu neposredno udeleženi. O pričakovanjih zdravstvenih delavcev smo govorili s predsednico Zbornice in zveze društev Darniko Klemenc.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

Sindikat družbe Aerodrom Ljubljana je na vlado, Slovensko odškodninsko družbo in občini Ljubljana ter Kranj naslovil odprto pismo glede napovedane prodaje Aerodroma. V njem izpostavljajo popolno izključenost delavcev in sindikata iz postopka prodaje. O tem smo govorili s predsednikom sindikata družbe Aerodrom Ljubljana, Bogdanom Novakom:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

Sindikat se na podlagi izjav v javnosti tudi boji, da si bo vlada sredstva, ki jih je Aerodrom v preteklih letih privarčeval za namen izgradnje novega terminala, izplačala v obliki dividend. S tem bi onemogočili nadaljni razvoj letališča, kar poraja vprašanja o tem, kdo in s kakšnimi nameni bi želel kupiti naše zračno okno v svet. Govori se o bližnjih letališčih, kot je beneško, ki jih za letalski promet pogosto uporabljajo Slovenci in katerih interes po razvoju slovenskega letališča je vprašljiv. Novak je pokomentiral tudi to možnost:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je podjetju Lafarge cementi po dveh letih ponovno izdalo dovoljenje za proizvodnjo cementa. V francoskem podjetju to razumejo kot logično potezo, saj ustrezajo vsem evropskim standardom. V isti sapi dodajajo, da je to zgolj korak proti ponovnemu odprtju debate glede sežiga odpadkov v tovarni za namen pridobivanja cementa. Sežiganje odpadkov za proizvodnjo cementa je cenejše od sežiganja premoga ali drugih goriv. V podjetju Lafarge cement temu pravijo uporaba alternativnih virov energije, zaradi konkurenčne prednosti ki jo prinaša pa nanjo vežejo svoj obstoj v Zasavju.

Okoljskega aktivista Uroša Macerla iz iniciative Eko Krog smo vprašali, ali trboveljski obrat res zadovoljuje vse evropske okoljske standarde:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

Ob nedavnem dnevu Zemlje je Lafarge cement začel tudi s projektom “posvojimo drevo”, v okviru katerega bodo predšolski in osnovnošolski otroci pogozdovali bivše kamnolome. Ker zakaj bi v rehabilitacijo okolja vlagali ogromne zneske, če lahko to zastonj počnejo otroci?

OFF sta pripravila Zwitter in Jošt.