Približno sto tisoč protestnikov se je zbralo pred japonskim parlamentom, potem ko je japonski spodnji dom včeraj potrdil kontroverzni obrambni zakon. Zakon predvideva spremembo v obrambni politiki z uvedbo términov kolektivna samoobramba in proaktivni pacifizem. Zakon uvaja možnost sodelovanja z zaveznicami v vojaških misijah, kar pomeni logistično in raznovrstno podporo predvsem Združenim državam Amerike. Nasprotniki zakona mu očitajo protiustavnost. Člen 9. povojne japonske ustave namreč zapoveduje, da se Japonska za vedno odpove napovedi vojne. Prve korake k spremembi obrambnega zakona je premier Abe naredil že lani z reinterpretacijo že omenjenega ustavnega člena. Zakon sicer čaka še potrditev v zgornjem domu, a glede na dvotretjinsko večino v spodnjem domu presenečenj ni pričakovati. Kitajsko zunanje ministrstvo skrbi, da bi tovrstno delovanje lahko ogrozilo kitajsko suverenost.

Ostajamo na Japonskem. Policijske statistike razkrivajo, da starejši od 65 let zagrešijo več zločinov kot mladi med 14 in 19 letom starosti. Kljub splošnemu padcu števila kriminalnih dejanj se je slednje v starejši populaciji povečalo za 10 odstotkov. Razloge gre iskati predvsem v staranju japonske populacije in deflacijski spirali, ki posledično pomeni slabši socialni položaj že omenjene kriminalno rizične skupine.

Od protestov in starostnikov na Japonskem pa h gladovni stavki v Hondurasu. Dvajset aktivistov, ki je gladovno stavkalo pred vladno palačo, je doživelo represivni odgovor policije, ko so vanjo želeli vstopiti. Dva protestnika sta bila zaradi policijske brutalnosti hospitalizirana. Gladovna stavka je odmev protikorupcijskih protestov z začetka julija. Takrat se je na ulicah zbralo dobrih 60 tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika Juana Orlanda Hernandeza. Slednjemu očitajo krajo denarja iz socialnega sklada. Spomnimo, Juan Orlando Hernandez pripada Nacionalni stranki, ki je leta 2009 z vojaškem udarom odstavila demokratično izvoljenega predsednika Manuela Zalaya.

Na sever. Pet držav okrog severnega pola, Združene države Amerike, Rusija, Kanada, Danska in Norveška, je podpisalo sporazum, ki prepoveduje ribarjenje v komercialne namene v vodah severnega pola. Razlog za to so klimatske spremembe, ki že brez ekstenzivnega ribarjenja drastično posegajo v polarni ekosistem. Gesta seveda ni popolnoma altruistična. Sporazum namreč velja zgolj za mednarodne vode, in ne vključuje 200 navtičnih milj dolge ekskluzivne ekonomske cone vsake države. Poleg tega umanjka tudi ureditev izkoriščanja naravnih bogastev Arktike. V aprilu je namreč Rusija predlagala taljenje ledu, da bi se lažje dokopala do nafte, maja pa so ZDA Shellu podelile pravico do črpanja nafte v arktičnih vodah nad Aljasko.

Premik proti jugu severa. Irska nadaljuje s svojimi progresivnimi politikami na področju LGBTQ skupnosti. Potem ko so nedavno legalizirali poroko istospolnih partnerjev, so sedaj omogočili še uradno spremembo spola transseksualnim osebam. Na Irskem bo uradna sprememba možna brez operacijskega posega, hormonske terapije ali zdravniškega potrdila, kot je to navada v drugih evropskih državah, ki to prakso poznajo. Irska s tem zakonom postaja tretja evropska država, poleg Malte in Danske, ki omogoča uradno spremembo spola.

News from Slovenia!

Današnji slovenski blok posvečamo dogodkom na Šubičevi 4. Najprej k zgornjemu domu. Državni svet Republike Slovenije bo danes na izredni seji glasoval o predlogu suspenzivnega veta k zakonu o davčnem potrjevanju računov, ki bi s prihodnjim letom uvedel davčne blagajne. Predlagatelji veta so iz vrst interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Predlog veta pojasnjuje Alojz Kovšca, predstavnik obrtnikov.

/izjava/

Trenutno že poznamo sistem virtualnih davčnih blagajn. Predlagatelji veta opozarjajo, da bi bili morebitni stroški uvedbe pravih davčnih blagajn v nesorazmerju s koristmi. Več, Kovšca.

/izjava/

Ali bo veto sprejet? Kovšca.

/izjava/

Nadaljujemo s spodnjim domom. Državni zbor bo danes na izredni seji obravnaval zakon o odpustu dolgov najrevnejšim in zakonski predlog, ki dviguje cenzus subvencioniranja šolskega kosila. Podjetja, ki bi odpisala dolg, bodo upravičena plačila DDV-ja, za odpis pa bi lahko zaprosili prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega, veteranskega ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov. Dolžniki na odpisani dolg ne bi plačali dohodnine.

Predlog, ki dviguje cenzus subvencioniranja šolskega kosila, bo sicer različen od prvotne predlagane inačice ZL-ja in ZaAB. Po prvotnem predlogu bi bili do brezplačnega kosila upravičeni vsi iz najnižjih treh dohodkovnih razredov pri otroškem dodatku. A je pristojni odbor podprl koalicijsko dopolnilo, po katerem bi bilo šolsko kosilo v celoti subvencionirano le za tiste iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega 70-odstotno in za tiste iz tretjega 40-odstotno.

Medtem pa delovna telesa Državnega zbora še vedno zaposluje  Grčija. Odbori DZ za zadeve EU, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko namreč danes za zaprtimi vrati nadaljujejo razpravo o posledicah grške krize za Slovenijo. Seje sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor, slednja pa je zaprta zaradi obravnave zaupnih gradiv.