Zgornji dom irskega parlamenta je potrdil spremembo zakona o prepovedi splava. Po tem, ko zakon podpiše še predsednik države, bodo lahko ženske v Republiki Irski svobodno odločale o prekinitvi nosečnosti. Po tej odločitvi irskega parlamenta bo Malta edina država članica Evropske unije, ki prepoveduje splav ne glede na okoliščine. Spremembo zakona so na referendumu maja letos na Irskem s 66-odstotno podporo zahtevali volivci. Prepoved je namreč v zadnjih 40 letih prisilila več kot 170 tisoč irskih žensk, da so zdravniško pomoč za splav iskale v tujini, največ v sosednji Veliki Britaniji. Razprava o spremembi zakona niti v zgornjem domu ni potekala mirno, številne poslanke so po seji kritizirale šovinističen odnos nekaterih starejših poslancev.

Parlament v Nikaragvi je odvzel status nevladne organizacije petim humanitarnim organizacijam, potem ko je v začetku tedna enaka usoda že doletela pet društev. S tem je dotičnim društvom, med njimi tudi Nikaragovskemu centru za državljanske pravice, parlament onemogočil bančno poslovanje in izvajanje projektov v Nikaragvi. Organizacije, ki jih je odločitev prizadela, so opozarjale na kršenje človekovih pravic ob ukrepanju represivnih organov na letošnjih protestih. Te potekajo že od aprila, kljub temu da jih je predsednik države Daniel Ortega septembra prepovedal. Protesti proti reformam socialnega sistema, ki jih je uvedel predsednik Ortega, so zahtevali več kot 300 smrtnih žrtev in 500 zaprtih protestnikov.

Švedska je še naprej brez vlade. Dobre tri mesece po parlamentarnih volitvah Stefan Lofven, vodja socialdemokratov, ponovno ni uspel zbrati potrebne večine za sestavo vlade. Še vedno aktualnega premierja so podprli skoraj izključno člani socialdemokratov, razpis predčasnih volitev pa tako postaja vse bo verjetna opcija. Ni popolnoma jasno, kaj bi te sploh lahko spremenile v parlamentu, v katerem tri največje stranke nimajo namena sodelovati.

Kljub močnemu nasprotovanju Srbije in zveze NATO je kosovski parlament ob drugem branju odobril preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v redno lahko oboroženo vojsko s pet tisoč pripadniki. V tem so jih podprle Združene države Amerike, Velika Britanija in Nemčija. Parlament je odločitev sprejel kljub bojkotu trinajstih srbskih predstavnikov, vseh 107 prisotnih je glasovalo za. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg opozarja, da bo zveza morala ponovno preučiti sodelovanje s Kosovom.

Medtem ko se Kosovo z novo vojsko odmika od evropskega povezovanja, pa je svet Evropskega centra za jedrske raziskave CERN v Ženevi enoglasno sprejel Srbijo kot polnopravno članico. Poleg Izraela, Švice in Norveške bo Srbija četrta polnopravna članica, ki ni del Evropske unije. Odločitev sveta morata ratificirati še UNESCO in srbski parlament. V Srbiji bo z naslednjim letom začel delovati tudi Fond za znanost, ki bo razpolagal z več kot 100 milijoni evrov za izgradnjo znanstvene infrastrukture. Sedaj je najbližje stalnemu članstvu v CERNU ostala Slovenija, ki ima status pridruženega člana.

Mahatma Gandi je bil rasist. Tako vsaj trdijo študentje in zaposleni na osrednji univerzi v Gani, ki so dosegli odstranitev kipa indijskega borca proti britanski vladavini. Kip, ki je bil slavnostno odkrit v prestolnici Akri pred dvema letoma, je bil odstranjen v noči s torka na sredo. Po prepričanju študentov, ki so že od samega začetka nasprotovali kipu, je Gandi temnopolte dojemal kot manjvredne, kar se lahko razbere iz več njegovih zapisov iz začetka 20. stoletja.

Državni zbor je s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o minimalni plači z dodanimi amandmaji, ki jih je že v ponedeljek podprl matični odbor. S prvim januarjem naslednjega leta se bo minimalna plača dvignila s 638 evrov na 667 evrov neto, leto kasneje pa na 700 evrov neto. Plača se bo zvišala približno 70 tisoč delavcem. Z januarjem 2020 bodo iz minimalne plače izključeni tudi vsi dodatki. Od leta 2021 naprej bo minimalna plača določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, in sicer bo morala biti od 20 do 40 odstotkov višja. Do višanja minimalne plače so še vedno kritični delodajalci, ki prek svojih združenj opozarjajo, da bo sprememba povzročila izgubo delovnih mest in ogrozila socialno varnost starejših delavcev.

Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine je predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Piera Maura Zanina pozval, naj začne postopek, s katerim bo slovenski jezikovni skupnosti pripisana ustrezna zastava. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza sta izbrala najdolgočasnejšo opcijo in za zastavo predlagala kar zastavo Republike Slovenije. S tem bi slovenska manjšina v Italiji dosegla, da bi v vseh krajih, kjer živijo Slovenci, ob italijanski visela še slovenska zastava.