Združene države Amerike so uvedle sankcije proti glavnemu sodniku venezuelskega vrhovnega sodišča ter sedmim drugim delavcem sodišča. Vrhovno sodišče je namreč nedavno prevzelo pooblastila opozicijsko vodenega parlamenta zaradi domnevnih volilnih zlorab nekaterih poslancev. Prevzem pooblastil je bil kasneje po posredovanju predsednika Nicolasa Madura preklican. Kaznovanim bodo v skladu s pristojnostjo Združenih držav Amerike zamrznili sredstva, prav tako ne bodo smeli poslovati s državljani ZDA. Nov paket sankcij je bil sprejet z namenom večanja pritiska na podpornike predsednika Nicolasa Madura.

Japonska vlada je sprejela zakon, ki japonskemu cesarju Akihitu dovoljuje, da se v naslednjem letu odpove prestolu. Lanskega avgusta je cesar Akihito v svojem video nagovoru izkazal željo po tem, da bi se zaradi zdravstvenih težav umaknil s prestola, kar pa mu zakonodaja prepoveduje. Zakon mora sedaj v odobritev v parlament. Če bo sprejet, se bo lahko cesar s prestola umaknil decembra, ko bo dopolnil 85 let. Na prestolu ga bo nasledil njegov sin, princ Naruhito. Gre za prvo abdikacijo od leta 1817. Zakon bo sicer veljal le za trenutnega cesarja, ne pa za njegove naslednike.

Libija je zaprosila Italijo, naj ladje, ki jih je popravila in predala Libiji za namene zaustavitve migracij, opremi z orožjem. Italija in Libija sodelujeta pri boju proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju in v luči tega sodelovanja je italijansko notranje ministrstvo libijski obalni straži predalo štiri patruljne ladje. Po končanem izobraževanju libijske ekipe obalne straže jim bodo italijanske oblasti predale še dodatnih 6 ladij. Libijski višji mornarski častnik Abdulah Tomia je italijanske oblasti opozoril, da so tihotapci večinoma oboroženi, zaradi česar neoboroženih ladij ne morejo uporabiti za patruljiranje. Za Libijo od leta 2011 velja embargo Združenih narodov na orožje.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju sprejel vrsto ukrepov. Med drugim je potrdil nova pravila, s katerimi bodo odpravljene čezmejne blokade dostopa do spletnih vsebin. Pravila bodo veljala za naročniške storitve Netflix, HBO Go, Amazon Prime, Spotify in Deezer. Odprava omejitev bo obveljala za uporabnike, ki se zaradi službenih potovanj ali študijskih izmenjav začasno nahajajo v državi, v kateri te naročniške storitve niso dostopne.

Nov sklep pa so sprejeli tudi obrambni ministri Evropske unije. Strinjali so se z vzpostavitvijo novega vojaškega poveljstva za vojaške misije EU. Novo poveljstvo bo vodilo le humanitarne, mirovne in trenažne misije, ne pa tudi bojnih. Velika Britanija vzpostavitvi skupnega poveljstva še vedno nasprotuje, a se je kljub temu strinjala z včerajšnjo odločitvijo.

Evropska komisija je izdala dodatna navodila za izvajanje sistematičnega nadzora na vseh zunanjih mejah Evropske unije. Navodila bodo tako vplivala tudi na slovensko-hrvaško mejo. Navodila Evropske komisije navajajo, naj državi usklajeno izvajata ciljni nadzor v konicah ter zagotovita dodatne kadre, ki bodo delovali na mejnih prehodih. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je na obisku v Zagrebu poudaril, da si želi, da bi Hrvaška čimprej vstopila v schengensko območje.

Grški zakonodajalci so odobrili več varčevalnih ukrepov, s katerimi želijo doseči odpis grškega dolga. Vrednost varčevalnih ukrepov je 5,4 milijarde evrov v letih 2019 in 2020. Med drugim so odobrili znižanje pokojnin in višanje davkov. S tovrstnimi ukrepi poskuša grška vlada prepričati finančne ministre v območju evra, da jim izdajo novo posojilo v vrednosti 7,5 milijard evrov ter dodelijo odpis dolga. Odpis dolga je Grkom obljubljen, če bodo le-ti sledili zahtevam, ki jih postavljajo posojilodajalci. Zahteve, ki jih postavljajo na evropskem vrhu pa se po vsakem izplačanem posojilu zaostrujejo. Posojilodajalci se sicer strinjajo glede prestrukturiranja dolga, a se niso dogovorili o nobenih podrobnostih. Novi varčevalni ukrepi so sprožili tudi ponovne proteste.

Nemški parlament je sprejel vrsto zakonov, ki bodo poostrili azilno zakonodajo. Novi zakoni pospešujejo postopke izgona zavrnjenih prosilcev za azil. Prav tako državnim organom omogočajo dostop do elektronskih naprav prosilcev v primeru, da ti nimajo dokumentov. Tistim, ki se bodo predstavljali z lažno identiteto, bo omejena svoboda gibanja. Zakoni so prav tako podaljšali obdobje pripora za migrante, ki domnevno predstavljajo varnostno grožnjo, iz 4 na 10 dni. Poleg tega so nemški poslanci razveljavili določilo, ki očetom, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena, omogoča ostati v državi, v kolikor je njihov otrok rojen v Nemčiji.