Ameriški predsednik Joe Biden je ukazal zračni napad na tarče v Siriji, kjer so bile stacionirane vojaške milice pod okriljem Irana. Novi demokratski predsednik, ki se po pričakovanjih nima namena odreči imperialistični politiki svojih predhodnikov, je z bombardiranjem odgovoril na nedavne napade na pripadnike mednarodne vojaške koalicije v Iraku. Odgovornost za te napade je prevzela šiitska skupina Avlija al Dam, poznana tudi kot Čuvaji krvi, ki se bori proti ameriški intervenciji v Iraku. Poleg vojaškega povračila je bil namen ameriške vojske onemogočanje  bodočih raketnih napadov na ameriške sile v regiji. Vojaki so s petstokilogramskimi bombami zadeli sedem ciljev in uničili več objektov na mejni kontrolni točki, po dosedanjih poročanjih so ubili 17 ljudi. Enega izmed opustošenih objektov so povezali s šiitskima milicama, ki sta ga uporabljali za tihotapljenje orožja. 

Prvi vojaški podvig novega ameriškega predsednika je spremljala odločitev senatne parlamentarke Elizabeth MacDonough, da predlog za zvišanje minimalne plače ne more biti vključen v 1,5 milijarde evrov vreden stimulacijski zakon za okrevanje po epidemiji. Demokrati so nameravali v obsežen zakon vključiti določilo o zvišanju minimalne plače na zvezni ravni s približno šestih evrov na uro na dvanajst evrov. To naj bi bilo sporno, ker se bo omenjen zakon sprejemal po posebnem postopku, ki zahteva manj glasov podpore, zato ga lahko demokrati v senatu sprejmejo brez pomoči republikancev. Sicer ni nujno, da demokrati podano mnenje upoštevajo, vendar želja po višji minimalni plači, ki bi v roku petih let postopoma dosegla dvanajst evrov, niti na demokratski strani ni pretirano močna. Biden, ki promovira enotnost, se ne želi pretirano zameriti republikanskim kolegom. Opevana barvna in raznolika politika demokratov očitno vključuje nadaljevanje napadov na tuje države in zanemarjanje delavcev doma. 

Venezuelska veleposlanica Claudia Salerno je po razglasu Evropske unije postala persona non grata, s tem pa ji je Unija odvzela poseben diplomatski status in jo označila za nezaželeno gostjo. Poteza je bila odgovor na včerajšnjo odločitev venezuelske vlade, da izžene Isabel Brilhante Pedrosa, vodjo diplomatske delegacije Evropske unije v Venezueli. Do bitke izgonov je prišlo, potem ko je Evropska unija v ponedeljek spremenila seznam sankcij za podpornike predsednika Nicolasa Madura. S tem naj bi se po robu postavila devetnajstim visokim funkcionarjem oziroma skupno 55-im  predstavnikom režima v Venezueli, ki po mnenju evropskih pravičnikov neposredno škodijo demokraciji in vladavini prava. Sankcije, ki so jih uvedli, posameznikom preprečujejo potovanja znotraj Evropske unije, prinašajo pa tudi zamrznitev njihovega premoženja v Evropski uniji.

Indija in Pakistan sta sklenila dogovor, da bosta prekinila čezmejno obstreljevanje v Kašmirju. Na nadzorni liniji, ki od leta 2003 ločuje indijski del pokrajine Kašmir od pakistanskega, sta obe strani kršili takrat dosežen dogovor in  zahtevali tako civilne kot vojaške žrtve. Odnosi med Indijo in Pakistanom so se poslabšali februarja 2019,  ko je Indija pakistansko oboroženo skupino Jaiš e Mohamed obtožila napada, v katerem je bilo v mestu Pulvama v indijskem delu Kašmirja ubitih več kot 30 indijskih varnostnih uslužbencev. 

Delovanje družbenih omrežij v Indiji urejajo nova regulativna pravila, ki od podjetij zahtevajo, da razkrijejo vir lažnih tvitov in sporočil ter jih odstranijo z omrežij. Spremembe so se zgodile zaradi burnih spopadov med policijo in protestniki v času kmečkih protestov. Objavljeni so bili namreč posnetki, ki so jih želele indijske oblasti odstraniti, Twitter pa je zahtevo zavrnil. Novi predpisi od družbenih omrežij zahtevajo, da predstavijo uradnika za skladnost in uradnika za pritožbe s sedežem v Indiji. Vlada bo imenovala tudi samoregulativni organ, ki bo spremljal dejavnost na omrežjih in zagotovil sprejetje primernih ukrepov ob morebitnih pritožbah glede vsebine.

Somalijska opozicija je zaradi želje po mirnih demonstracijah preložila za danes napovedane proteste, ki so bili načrtovani zaradi nepravilnosti pri predsedniških volitvah. Prejšnji petek so se namreč čete vojakov spopadle s podporniki opozicije, kar se je končalo s tremi smrtnimi žrtvami. Poslanci naj bi novega predsednika izbrali 8. februarja, a se je postopek zavlekel, potem ko je opozicija pod vodstvom predsednika liberalne stranke Tayo Mohameda Abdulahija Mohameda, ki si želi drugi mandat, obtožila, da je regionalne in državne volilne odbore polnil s svojimi pristaši. 

Znanstvena redakcija sporoča: proizvajalci cepiv podirajo rekorde. Lani v tem času je bilo zaporedje nukleinskih kislin koronavirusa že določeno. Podjetje Moderna je tako v zgolj 41 dneh pripravilo mRNK-cepivo za prvo klinično raziskavo. Tokrat so pohiteli s pripravo novega cepiva. V Južni Afriki so namreč odkrili različico B.1.351, proti kateri naj njihovo mRNK-cepivo ne bi bilo tako učinkovito. Kljub temu je iz analiz celičnega imunskega odziva jasno, da tudi mRNK-cepiva v uporabi nevtralizirajo novo različico virusa. Pri pripravi posebej prilagojenega cepiva je raziskovalna skupina od znane sekvence do priprave na klinično raziskavo potrebovala 30 dni. Vseeno mora sedaj cepivo, preden bi morda prešlo v uporabo, prestati klinične faze testiranja. Tudi Pfizer, Modernin glavni konkurent na področju razvoja cepiva proti covidu-19, je v teh dneh že sprožil postopke za klinične raziskave cepiva, prilagojenega na različico, ki so jo prvič odkrili v Južni Afriki. 

Policija se je po protestih zaradi novih zaostritev umaknila iz črnogorske Tuze z večinskim albanskim prebivalstvom, gostinski lokali, ki so v znak protesta proti pravilom ponujali svoje storitve, pa ostajajo odprti. Krajevna skupnost z županom Nikom Đeljošajem na čelu je protestirala proti odločitvam državnih zdravstvenih organov, ki so med drugim presodili, da je odprtje gostinskih lokalov v tej regiji za prebivalce nevarno. Župan seveda meni, da so ukrepi bolj politične kot zdravstvene narave, češ da so nova pravila uveljavili kot maščevanje za albansko zastavo, ki so jo bojda privrženci, če ne celo člani županove stranke izobesili 17. februarja, na kosovski dan državnosti. 

Premier Janez Janša je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen povabil na ocenitev stanja demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva ter svobode in množičnosti medijev v Sloveniji. Obtožbe o nedemokratičnosti je bila slovenska vlada deležna že pred prvim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2008, njeno drugo predsedovanje pa se bo začelo prvega junija letos. Janša obtožbe komentira kot absurdne in usmerja krivdo v čas osamosvojitve.  

Na današnji dan leta 1992 je ministrstvo za notranje zadeve iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisalo 25.671 državljank in državljanov drugih republik nekdanje republike Jugoslavije s stalnim naslovom v Sloveniji. Izbrisani so  bili vsi tisti, ki ob osamosvojitvi niso pridobili slovenskega državljanstva, ob tem pa so izgubili vse pripadajoče pravice. Leta 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Slovenija z izbrisom kršila dva člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na podlagi razsodbe je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva - a ukrepov za poravnavo krivic je bila po 29-ih letih deležna manj kot polovica vseh izbrisanih. 

OFF je pripravila Mojca, pomagala je Ajda.