Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ob začetku tretjega predsedniškega mandata predstavil skoraj popolnoma prenovljeno vladno garnituro, ki jo sestavlja 17 ministrov in ena ministrica. V vladi bo obdržal samo ministra za zdravje in ministra za kulturo. Za novega zunanjega ministra je imenoval Hakana Fidana, dosedanjega šefa obveščevalne službe, ki je zamenjal dolgoletnega ministra Mevlüta Çavuşoğluja. Fidana je predsednik pred več kot desetletjem pooblastil za pogajanja z Delavsko stranko Kurdistana, ki jo v Turčiji preganjajo kot teroristično organizacijo. Kot šef obveščevalcev je bil zadnja leta močno vpet v turške protikurdske vojaške operacije na severu Sirije in operacije usklajeval s sirsko vladno stranjo. Za finančnega ministra je Erdoğan izbral Mehmeta Şimşeka, ki je funkcijo opravljal med letoma 2009 in 2015, kasneje pa je bil tudi podpredsednik vlade. V času globalnega finančnega zloma pred 15 leti je skrbel za okrevanje gospodarstva. V novem mandatu bo moral poskrbeti predvsem za znižanje inflacije, turška lira je bila maja vredna za okrog 40 odstotkov manj kot pa istega meseca lani. Erdoğan se je znižanju inflacije na račun dvigovanja obrestnih mer in dražjega zadolževanja z imenovanjem lojalistov na ključne finančne funkcije doslej izogibal.

Turške vojaške enote so prispele na severno Kosovo z namenom umiritve nemirov v regiji. Turški obrambni minister jih je po prošnji Nata tja napotil v soboto. Bataljon bo služil kot rezervna enota pod turškim poveljstvom. V severnokosovskih občinah Zvečan, Zubin Potok in Leposavić so Srbi pred občinskimi stavbami nasprotovali novoizvoljenim županom. Župani albanske narodnosti so bili ob nizki volilni udeležbi izvoljeni zaradi bojkota Srbov. V petek, dan po njihovi zaprisegi, je novoizvoljenim županom vstop v mestne hiše omogočila kosovska policija. Náto je urgiral po tem, ko je bilo na enem od protestov poškodovanih 30 pripadnikov Natove misije na Kosovu.

Saudova Arabija je sporočila, da bo z julijem zmanjšala proizvodnjo nafte za milijon sodčkov dnevno. Gre za 10-odstotno zmanjšanje produkcije glede na minuli mesec. Napovedano zmanjšanje bo potekalo v okviru dogovora Organizacije držav izvoznic nafte, bolj znane kot OPEC+. Skupno bodo države članice zmanjšale proizvodnjo za 1,4 milijona sodčkov dnevno. Z zmanjšanjem želijo ustaviti padanje cene nafte. Oktobra je organizacija že dosegla dogovor za znižanje proizvodnje za dva milijona sodčkov, aprila pa še za 1,6 milijona sodčkov. Države članice organizacije so hkrati sprejele dogovor, da dosedanja zmanjšanja proizvodnje podaljšajo do konca leta.

Vlada Demokratične republike Kongo je podpisala dogovor, ki podjetjem iz Združenih arabskih emiratov za četrt stoletja podeljuje ekskluzivne pravice za izvoz zlata iz Konga. Za izvoz bodo podjetja plačevala četrtodstotni davek. Namen dogovora je uradno boj proti majhnim nepooblaščenim rudarjem zlata. Tihotapljenje zlata naj bi letno osiromašilo kongovski proračun za več milijonov evrov, kar želi vlada z dogovorom omejiti.

Nemška vlada je predlagala 50-milijardni načrt za ozelenitev nemške težke industrije. Načrt, ki ga bo vlada predvidoma izvajala 15 let, potrebuje še odobritev Evropske komisije. Denar bi bil izplačan v obliki subvencij in bi bil namenjen podjetjem, ki letno proizvedejo več kot 10 kiloton ogljičnih emisij. To vključuje predvsem kemijsko, cementno, papirno, steklarsko in jeklarsko industrijo. Gospodarski minister Robert Habeck iz vrst Zelenih na račun programa pričakuje znižanje izpustov za 350 milijonov ton do leta 2045, kar je tretjina zastavljenega cilja za industrijo. Podjetja, ki bodo želela sodelovati v shemi, bodo morala predložiti višino stroškov zmanjšanja ogljičnega odtisa, ki jim bo še omogočala konkurirati ostalim podjetjem.

Nemška policija je razgnala proteste v Leipzigu, kjer so protestnice in protestniki protestirali proti petletni zaporni kazni za žensko, ki je napadla neonacista. Poleg nje so bili kaznovani tudi trije drugi aktivisti. Protesta se je udeležilo okoli 1500 oseb, policija pa jih je pridržala približno 300, ki naj bi kršili javni red in mir ter bili nasilni do policije. 

Delegatke in delegati Socialdemokratske stranke Avstrije so na izrednem kongresu za novega predsednika stranke izvolili Hansa Petra Doskozila, ki trenutno vodi deželno vlado Gradiščanske. Doskozil je prejel 53 odstotkov glasov in tako premagal prvega izzivalca Andreasa Bablerja, župana Traiskirchna. Dosedanja predsednica stranke Pamela Rendi-Wagner je odstopila od kandidature, potem ko je na nezavezujočem glasovanju vseh članic in članov prejela najmanjši delež glasov. Doskozil je po izvolitvi napovedal, da bo stranka pod njegovim vodstvom vodila ostrejšo antimigrantsko politiko in tako poskušala pridobiti volivce postnacističnih Svobodnjakov. Kljub temu je zavrnil možnost koalicije tako z vladajočo Avstrijsko ljudsko stranko kot tudi s Svobodnjaki po parlamentarnih volitvah prihodnje leto.

Več sto tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Varšave na protestu proti poljski vladajoči stranki Zakon in pravičnost, h kateremu je pozvalo več opozicijskih strank. Po ocenah občine naj bi se shoda udeležilo okoli pol milijona ljudi, kar bi pomenilo, da gre za največji shod po letu 1989. Protest je potekal po tem, ko je predsednik Andrzej Duda podpisal zakon, ki vzpostavlja posebno komisijo za preiskovanje domnevnega ruskega vpliva na sprejemanje političnih odločitev. Posamezniki in posameznice bodo na podlagi ugotovitev komisije lahko izločeni iz političnega življenja za 10 let. Po formalnem pismu Evropske unije, v katerem so od vlade želeli pojasnilo in zakonsko analizo, je Duda sicer parlamentu predlagal zmanjšanje pooblastil komisije. Po trditvah protestnikov bi komisija lahko služila pregonu opozicije pred volitvami konec leta. Protestnice in protestniki so opozorili tudi na inflacijo, visoke življenjske stroške ter na kršenje pravic žensk in LGBT skupnosti.

Stranka Vesna se je na dunajskem kongresu Evropske zelene stranke pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto priključila evropski povezavi zelenih političnih strank. Evropska zelena stranka je sicer Vesno podprla že pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Na kongresu je prejela soglasno podporo vodstva in prepričljivo večino udeleženk in udeležencev kongresa. Sopredsednica stranke Urša Zgojznik pojasni, v čem vidi pomen vključitve v evropsko zeleno družino in kakšno zeleno politiko si predstavljajo.

Izjava

Hkrati z Vesno so se Evropskim zelenim priključile tudi tri druge stranke – dve portugalski in ena madžarska.

Foto: Grzegorz Żukowski, flickr, creative commons