Lützerath – bil je in ni ga več
Zahodnonemška vas Lützerath, kjer so prejšnji teden potekali okoljevarstveni protesti, je porušena. Rušitev je sledila policijskemu odstranjevanju protestnikov, ki so v vasi skvotali od leta 2020. Policija je odstranjevanje poimenovala kot evakuacijo. Svetovni medijski žarometi so Lützerath dosegli šele z začetkom letošnjega leta, ko so protestnike in skvoterje začeli odstranjevati policisti, prejšnji petek pa je protest proti evikciji skvoterjev iz vasice dosegel tudi nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Ob Lützerathu je rudnik lignita Garzweiler, ki se že več kot petdeset let zaradi vedno večjih potreb po lignitu povečuje. Trenutno obsega območje 49 kvadratnih kilometrov. Zadnja širitev rudnika obsega tudi Lützerath. Protesta, ki se je v soboto zgodil blizu porušene vasi, se je udeležila tudi švedska aktivistka Greta Thunberg. Kot so povedali ona in drugi, zahtevajo takojšnjo prekinitev širitve, saj je lignit najbolj umazana vrsta premoga. Rudnik je tako v nasprotju s ciljem nemške vlade, da do leta 2030 popolnoma preide na čisto energijo. Podjetje RWE, lastnik rudnika, preostale protestnike poziva k mirnem odhodu.
Iz bližine Lützeratha se nam je javila Maria von Bolla, aktivistka, ki je tam že več kot pol leta.
Večina prebivalcev se je že pred aktivističnim zavzetjem vasi iz nje izselila in zemljišče prodala. Eden od prebivalcev, Eckardt Heukamp, ki so ga sicer iz njegove rodne vasi zaradi širjenja rudnika že izselili, je postal tudi simbol aktivističnih protestov. Kako je njegovo delovanje vplivalo na prihod aktivistov, nam razloži Bolla.
Tako se je vas napolnila z ogromno novimi ljudmi, skvoterji. Ti so si začeli graditi nove objekte – kot pravi sogovorka, so za tamkajšnje aktivistične skupine značilne hišice na drevesih. Oblikovala se je nova vas znotraj vasice, kjer so ljudje bivali skoraj dve leti in pol. Kakšen pa je bil odnos z lastniki ozemlja, podjetjem RWE?
Kot pojasnjuje sogovornica, moramo v primeru zadnjih protestnih akcij ločiti med dvema vrstama aktivistov.
Širšo sliko nemške energetske ekonomije in politike nam je predstavil Thorben Janousch. Je ekonomist in finančni svetovalec, ki se največ ukvarja prav s svetovanjem pri okoljskih problemih. Zaradi širitev Garzweillerja je bilo porušenih že več vasi, zato nas je najprej zanimalo, če so se protesti odvijali tudi tam.
V diskusiji o energetski krizi ne moremo mimo vojne v Ukrajini, ki jo mnogi ekonomisti, tudi Janousch, vidijo kot glavni razlog za vračanje k proizvodnji premoga v Nemčiji. Vendar vojna v Ukrajini in zmanjšanje dobave ruskega plina nista edina razloga za vračanje k premogu.
Pri veliki večini premoga v Nemčiji gre za lignit, izkopavanje črnega premoga pa je subvencionirano, saj ga rudniki ne proizvedejo dovolj, da bi bili na trgu lahko konkurenčni. Lignit je, tako Janousch, po ukinitvi jedrske energije najlažja rešitev za proizvodnjo energije. Razložil nam je, kakšni so izzivi z obnovljivimi viri energije v Nemčiji.
V povezavi z ukinitvijo jedrskih elektrarn nam je razložil tudi dilemo stranke Zelenih, ki so dolga leta protestirali proti jedrski energiji, čeprav je veliko čistejša od premoga, in zato zdaj menijo, da ne morejo podpreti jedrske energije. Povečanje izkopa premoga se danes lahko doseže na dva načina, s širjenjem obstoječih rudnikov ali ponovnim odpiranjem starih. Razložil nam je, kakšen pristop je ubrala Nemčija in kakšno vlogo pri tem igra Lützerath.
Stališče protestnikov do sporazuma med vlado in podjetjem RWE povzame Bolla.
V Nemčiji obstaja zakon o rudarjenju, ki je v zadevi z Lützerathom zelo pomemben. Janousch nam je razložil, po kakšnem mehanizmu se ta zakon uveljavlja.
Rudnik Garzweiler in drugi pa se v vseh teh letih niso le razširili, pač pa so se določeni deli rudnikov tudi zaprli. Po navedbah RWE so te dele rekultivirali. Janousch pojasnjuje, kako.
V vasi Lützerath ostajata po podatkih policije še poslednja dva aktivista, ki sta se zabarikadirala v izkopan predor. Vas tako ostaja le še spomin, aktivisti pa upajo, da se bo uspela ohraniti vsaj njena okolica. Kot je pojasnila Maria von Bolla, se njihov boj namreč sedaj osredotoča na zemljo v okolici Lützeratha, ki je ponekod še vedno v lasti zasebnikov. Zdajšnji cilj gibanja je doseči spremembo politične situacije v državi, tako da ne bi nadaljevala z razlastninjanjem ljudi v okolici rudnika.
OFFsajd sta pripravila vajenec Luka in Zala.
Vir slike: Twitter
Dodaj komentar
Komentiraj