PLINOFFOD OB MEJI

Okrogla miza, intervju ali pogovor
16. 11. 2021 - 15.00
 / OFF

Sodišče EU je danes razsodilo, da je madžarski paket protimigrantske zakonodaje Stop Soros v nasprotju s pravom EU. Po tem, ko je Madžarska pred šestimi leti mejo s sosednjo Hrvaško in Srbijo obdala z bodečo žico, je leta 2018 spremenila še zakone v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in sprejela paket zakonov s tega področja. Ta med drugim kriminalizira dejavnost organizirane pomoči pri zaprositvi za azil osebam, ki jim po madžarskem pravu ta pravica ne pripada. To v praksi pomeni, da so kriminalizirane dejavnosti nevladnih organizacij, ki pomagajo prosilcem za azil. Sodišče EU je sicer že konec lanskega leta odločilo, da je madžarska zakonodaja o tranzitnem območju ob meji s Srbijo neskladna s predpisi EU. Ker Madžarska od lanske razsodbe zakonodaje ni ustrezno spremenila, je Evropska komisija prejšnji teden zahtevala, da Sodišče EU Madžarsko oglobi.

Nič kaj bolje pa se migrantom ne godi v državah, do katerih je Evropska unija nekritična. Posebna enota francoske policije za nadzor množic je danes iz migrantskega taborišča v Dunkirku, poimenovanega Nova džungla, izgnala okoli tisoč petsto ljudi. Ime Nova džungla se nanaša na nekdanje taborišče Džungla v Calaisu, kjer je do leta 2016, ko je francoska policija s solzivcem in vodnim topom nasilno pregnala migrante, neprestano bivalo okoli 10 tisoč ljudi. Iz francoskih krajev Calais in Dunkirk skušajo migranti vstopiti v Veliko Britanijo – včasih v čolnih, včasih pa skriti v vlakih, ki peljejo skozi predor pod Rokavskim zalivom. Število zabeleženih poskusov prečkanja meje z Združenim kraljestvom se je v zadnjem času, pred nastopom najhujše zime, povečalo, zaradi česar so se zaostrili odnosi med Združenim kraljestvom in Francijo. Notranja ministra obeh držav sta sicer včeraj dosegla dogovor in ponovila zavezo, ki sta jo dala julija letos – da bosta v stoodstotni meri zaustavita čolne, ki skušajo prečkati mejo. Današnji pregon ljudi iz Nove džungle se zdi kot prvi korak k uresničitvi tega dogovora.

Migranti na meji med Poljsko in Belorusijo so danes protestirali – nekateri so med državama ujeti že več tednov. Po neuradnih podatkih je na meji trenutno več kot štiri tisoč ljudi. Poljska mejna straža in policija sta se na protest migrantov odzvali nasilno ter uporabili solzivec in vodni top. Poljska policija je napad upravičevala z obtožbo, da so migranti v policiste metali ročne granate, s katerimi naj bi jih oborožila beloruska stran. Poljaki so Beloruse obtožili tudi poskusa odstranitve ograje. Medsebojno obtoževanje Poljske in Belorusije za nastalo situacijo na meji se tako nadaljuje, položaj migrantov, ujetih v političnem pingpongu, pa se vsak dan slabša.

Nemška agencija za energijo je začasno ustavila postopek za dodelitev dovoljenja za odprtje plinovoda Severni tok 2. Plinovod, ki poteka po dnu Severnega morja, je že dva meseca zgrajen in poln ruskega plina, vendar se je zaradi težav z Gazpromovim hčerinskim podjetjem v Nemčiji postopek sedaj zavlekel. Ruski plinski koncern se je, sledeč zahtevam nemške zakonodaje, namenil v Nemčiji ustanoviti hčerinsko družbo, ki bo lastnica nemškega dela plinovoda. Postopek bo zamrznjen, dokler ne bo zaključen prenos sredstev in dokumentacije za kadrovanje v družbi. Če bo nemška agencija dala ustrezno dovoljenje, bo skladnost z zakonodajo EU preverjala še Evropska komisija. Plinovodu sicer še vedno nasprotuje Ukrajina, ki bo ob prihodke, če bo lahko ruski plin v Evropo tekel mimo njenega ozemlja.

Selimo se na Balkanski polotok. Kosovska vladajoča stranka Samoopredelitev je tudi v drugem krogu lokalnih volitev utrpela poraz. Novega župana je v drugem krogu dobilo še preostalih 21 občin, med drugim tudi prestolnica Priština in drugo največje kosovsko mesto, Prizren. Novi župan Prištine bo arhitekt Perpatim Rama iz opozicijske Demokratske lige Kosova, ki je z dobrimi 51 odstotki glasov ugnal protikandidata iz vrst Samoopredelitve, Arbena Vitia. Zadnja dva županska mandata je v Prištini sicer imel njegov strankarski kolega Shpend Ahmeti. Končni izid volitev je vladajoči stranki premierja Albina Kurtija namenil županski stolček v štirih občinah, torej eni več kot na prejšnji lokalnih volitvah; sicer so imeli županske kandidate le v 12-ih od 38-ih občin. Vseeno je stranka na lokalnih volitvah prejela občutno manj glasov kot na februarskih državnozborskih, ko so ji volivci izkazali več kot petdesetodstotno podporo.

Z Balkana v Libijo. Svojo kandidaturo na predsedniških volitvah v Libiji je tudi uradno naznanil Kalifa Haftar, nekdanji vodja Libijske nacionalne vojske, ki obvladuje vzhod države. Haftarjeva kandidatura ne preseneča, saj je septembra začasno odstopil s položaja feldmaršala Libijske nacionalne vojske. Novega vršilca dolžnosti poglavarja svoje milice je Haftar imenoval le za čas do 24. decembra, torej natanko do dneva, ko bodo potekale libijske predsedniške volitve. Haftar si je tako zagotovil možnost prevzeti oblast še nad zahodom države, če bi mu spodletelo, pa se lahko vedno vrne v naročje svoje milice. Vlada narodne enotnosti s sedežem v Tripoliju, ki jo podpira Zahod, in Haftarjeva Libijska nacionalna vojska sta se sicer za izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev dogovarjali že od leta 2017. Lani sta sprti strani pod budnim očesom mednarodne skupnosti naposled dosegli dogovor o izvedbi prihajajočih volitev. Dva dni pred Haftarjem je svoje predsedniške ambicije uradno naznanil tudi Saif Al Islam Gadafi, sin nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Po padcu in smrti očeta je bil Gadafi mlajši v Libiji šest let zaprt. Še vedno mu na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu preti obtožnica za vojne zločine.

Selimo se še v Latinsko Ameriko. V Ekvadorju se stopnjujejo nasilni spopadi v zaporih, zadnji je terjal 68 smrtnih žrtev. Zgodil se je v zaporu, v katerem je že septembra letos življenje izgubilo 119 zapornikov. Zaradi novih spopadov sta včeraj s položaja odstopila tako vodja ekvadorskih zaporov kot tudi vodja državnih oboroženih sil. Spopadi se odvijajo med rivalskimi tolpami, ki imajo v ekvadorskih zaporih – tudi zaradi precej velike podkupljivosti zaporniških paznikov in nasploh slabih razmer v prenatrpanih prostorih – velik vpliv in precej lahek dostop do orožja. V Ekvadorju je zaprtih 39 tisoč ljudi, kar je približno 10 tisoč več, kot omogočajo trenutne kapacitete. Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je v odziv na nasilne spopade v zaporih že oktobra razglasil izredno stanje. Šele po razglasitvi izrednega stanja je namreč ustavno dopustno, da nadzor nad ekvadorskimi zapori prevzameta vojska in policija.

Off sta pripravila Lana in vajenec Marko.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness