Šrilanški predsednik Gotabaja Radžapaksa je po vdoru protestnikov v predsedniško palačo in nekaj ur pred napovedanim odstopom pobegnil na Maldive. Zbežal je z vojaškim letalom, saj mu osebje na letališču v Kolombu ni pustilo, da bi se vkrcal na redno letalsko linijo. V tujino je Radžapaksa pred uradnim odstopom zbežal, da ga na otoku ne bi pridržali in preganjali. Protestniki, ki so med drugim zavzeli predsednikovo rezidenco, Radžapakso obtožujejo korupcije in mu pripisujejo krivdo za bankrot Šrilanke, ki zaradi pomanjkanja tujih valut ne more uvažati niti najosnovnejših življenjskih potrebščin. Odkar je predsednik prebegnil, je vršilec njegovih dolžnosti Ranil Wickremesinghe, premier, od katerega protestniki prav tako zahtevajo odstop, saj menijo, da je kriv za prihod družine Radžapaksa na oblast. Wickremesinghe je takoj po prevzemu vloge vršilca dolžnosti predsednika razglasil izredne razmere in uvedel policijsko uro. Na protestniške pozive k odstopu pa se je odzval z besedami, da bo odstopil šele takrat, ko bodo opozicijske stranke zmožne sestaviti vlado.

Francosko prizivno sodišče je na dvajsetletno zaporno kazen obsodilo Laurenta Bucyibaruta, nekdanjega prefekta južne ruandske province Gikongoro. Obtožen je sodelovanja pri ruandskem genocidu leta 1994, v katerem naj bi v stotih dneh množičnih pobojev umrlo približno 800 tisoč Tutsijev. Bucyibaruta je bil obtožen, da je na tisoče ljudi prepričal, naj se zatečejo v tehnično šolo Murambi. Nekaj ​​dni kasneje, v zgodnjih jutranjih urah 21. aprila 1994, je bilo tam v eni najbolj krvavih epizod genocida usmrčenih na desettisoče Tutsijev. Tožilstvo je obdolžencu očitalo tudi odgovornost za pokol okoli 90 tutsijevskih učencev v šoli Marie Merci v Kibehu 7. maja 1994 in za usmrtitev več zapornikov, vključno s tremi duhovniki v zaporu Gikongoro v prestolnici province. Bucyibaruto, ki je krivdo za vsa očitana dejanja zanikal, je do zdaj najvišji obsojeni uradnik hutijske vrhuške, ki je zakrivila genocid nad Tutsiji.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je prvi uradni obisk Bližnjega vzhoda pričel v Izraelu. Tam načrtuje srečanja s trenutnim vršilcem dolžnosti izraelskega premierja Yairjem Lapidom, nekdanjim premierjem Benjaminom Netanjahujem in predsednikom palestinske nacionalne oblasti Mahmudom Abasom. Glavna tema obiska in pogovorov bo odnos z Iranom in jedrski sporazum z njim, ki ga je leta 2015 sklenil nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in od katerega je leta 2018 enostransko odstopil njegov naslednik Donald Trump. 

Ostajamo pri Trumpu. Na kongresnem zaslišanju zaradi napada na stavbo zveznega kongresa 6. januarja 2021 je posebni komite nekdanjega predsednika Donalda Trumpa obdolžil namernega pozivanja svojih podpornikov k napadu na stavbo. Komite, sestavljen iz sedmih demokratov in dveh republikancev, je predložil tudi dokaze, da so Trumpovi svetovalci in zunanji agitatorji pred nemiri vedeli, da bo Trump na tisoče svojih privržencev pozval, naj tistega dne zavzamejo Kapitol. V video pričanju, prikazanem med zaslišanjem, so priče opisale glasen šesturni sestanek 18. decembra 2020, na katerem Trump ni želel upoštevati uslužbencev Bele hiše, ki so ga pozivali, naj prizna volilni poraz. Da lansko obleganje Kapitola ni bilo le poskus državnega udara, pa je v včerajšnjem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN zatrdil nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, John Bolton. Ob tem je priznal, da je bil vpleten v načrtovanje državnih udarov v drugih državah, predvsem v Venezueli. V času svojega mandata se je namreč aktivno zavzemal za ameriško vojaško posredovanje v tej državi.

Bolton

Za naslednika premierja Združenega kraljestva Borisa Johnsona se bo potegovalo osem kandidatov iz vrst torijcev. Kandidati so morali zbrati podporo dvajsetih drugih poslancev v parlamentu. Med pomembnejšimi kandidati se omenja nekdanji finančni minister Rishi Sunak. Johnsonovi podporniki mu očitajo, da je njegov odstop privedel do odstopov drugih članov Johnsonovega kabineta. Johnsonovo krilo podpira ministrico za zunanje zadeve Liz Truss, ki sicer ne uživa tolikšne podpore kot Sunak. Premier bo izvoljen na volitvah znotraj stranke, ki bodo potekale v več krogih. V vsakem bo izpadel po en kandidat z najmanjšo podporo. Zadnji krog volitev naj bi potekal septembra, ko bo več deset tisoč članov stranke izvolilo Johnsonovega naslednika. 

Selimo se na najljubšo poletno destinacijo slovenskih državljanov. Hrvaško ministrstvo za obrambo načrtuje spremembe treh zakonov o vojski, ki bi predsedniku države odvzeli nekatera pooblastila. Ključna sprememba predvideva nedvoumen prenos poveljstva vojske v času miru s predsednika države na obrambnega ministra. Druga glavna sprememba vojaškega zakona je prenos dolžnosti predsednika države za upokojitev delujočih vojnih oseb na obrambno ministrstvo. Predlagane spremembe so že sprožile nov obračun med premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, ki predloge obrambnega ministrstva že označuje za protiustavne. Hrvaška ustava namreč po eni strani določa, da je generalni poveljnik vojske predsednik države. Po drugi strani pa določa, da se poveljstvo in nadzor nad vojsko vršita v skladu z ustavo in zakonom, ki odločanje prepuščata predvsem obrambnemu ministrstvu in vladi.

Mati nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča mora podjetju Milana Mandarića plačati 485.000 evrov z obrestmi. Mandarić je sodišču povedal, da je leta 2007 Popovičevi materi Solzi nakazal najprej 950.000 evrov, nato pa še 485.000 evrov kot posojilo in da mu denarja nikoli ni vrnila. Mandarićeva tožba v zvezi s posojilom 950.000 evrov je zastarala, tožba za 485.000 evrov pa je z zamudnimi obrestmi po petnajstih letih skoraj enakovredna glavnici, in sicer 960.000 evrov. Solza Popovič je na obtožbe Mandarića odgovarjala, da je 485.000 evrov Mandariću že vrnila, in sicer v spalnici v bankovcih po 500 evrov. Svojo trditev je podkrepila z izjavami družinskih članov, a je sodišče razsodilo, da ji vračila posojila ni uspelo dokazati. 

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, bo na upravno sodišče vložila revizijo sodbe, ki poslancu državnega zbora Ferencu Horváthu dovoljuje hkratno opravljanje funkcije poslanca v državnem zboru in zakonitega zastopnika sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. KPK je Horváthu namreč očitala nezdružljivost funkcij v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Ugotovitev KPK zoper Horvatha je upravno sodišče razveljavilo, ker KPK ni dokazala vpliva zasebnega interesa Horvatha na opravljanje javne funkcije. Horvath na obeh funkcijah namreč zastopa interese madžarske narodne skupnosti. Horvath je po odločitvi upravnega sodišča zahteval javno opravičilo KPK in odstop njenega predsednika Roberta Šumija. 

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je soglasno podprl predlog zakona o ratifikaciji solidarnostnega sporazuma z Italijo za zagotovitev oskrbe s plinom. Sporazum temelji na evropski uredbi za zagotavljanje oskrbe s plinom in omogoča Sloveniji, da v primeru dobavnih motenj na evropskem trgu Italijo zaprosi za solidarnostno pomoč. Mehanizem se sproži šele, ko država znotraj svojega ozemlja stori vse, kar je potrebno za zagotovitev energetske oskrbe odjemalcev, a ji vseeno zmanjka energenta. Odjemalci so po energetskem zakonu poleg gospodinjstev tudi tisti v zdravstveni, vzgojno-varstveni in izobraževalni dejavnosti; med njimi so dijaški in študentski domovi. Italija je sporazum po informacijah slovenskega ministrstva za infrastrukturo že ratificirala, hkrati pa so z ministrstva dodali, da nameravajo podobna sporazuma skleniti tudi z vladami Hrvaške in Avstrije.

OFF je spisal vajenec Jan, mentoriral Dugi.