KPK z novimi silami
Ta teden je v parlament končno priromala novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Spremembe zakona, ki ureja delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, so se začele pripravljati že ob začetku mandata te vlade, še bolj nujne pa so postale po tem, ko je vrhovno sodišče ugodilo več pritožbam glede kršenja pravic tistih, ki so se znašli na zatožni klopi komisije. Zakon to problematiko ureja tako, da komisijo osredotoča na preventivo in opozarjanje, dodatno pa ureja njeno sodelovanje z drugimi institucijami.
Novelo ocenjuje Vid Doria iz nevladne organizacije Transparency International Slovenija:
Vse vpletene strani se strinjajo, da so bile spremembe zakona nujno potrebne. Nekatere boljše novosti izpostavlja Doria:
Največ kritik na novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je podala ravno Komisija za preprečevanje komisije korupcije, kjer še posebej nasprotujejo spremembam postopka pred komisijo. Ta sedaj ne bo več obravnavala konkretnih primerov odgovornosti posameznika, ampak bo lahko podala le načelno mnenje. Posamezne primere bo še vedno lahko predala policiji ali računskemu sodišču. O tej spremembi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec:
Sprememba postopka pred komisijo in omejitev pristojnosti komisije na podajanje načelnega mnenja pa se ne zdita sporni Vidu Doriji:
Postopek pred komisijo je postal problematičen po tem, ko je vrhovno sodišče ugodilo več pritožbam tistih, ki so se znašli v postopku. Najbolj znan je bil primer nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek glede njenega samopredlaganja za slovensko komisarko v Evropski komisiji. Da je sedanji postopek slabo dorečen, se strinja tudi Štefanec:
Odgovor na vprašanje, ali bi bilo treba Komisijo za preprečevanje komisije korupcije tudi pri obravnavi konkretnih primerov omejiti na načelna mnenja, ugotavljanje konkretne odgovornosti pa prepustiti drugim organom, je odvisno od tega, kakšno naj bo poslanstvo komisije. Ali gre zgolj za preventivni organ ali pa naj KPK tudi aktivneje sodeluje v preganjanju konkretnih primerov korupcije? Bojan Dobovšek, poslanec v državnem zboru in predsednik stranke Dobra država, ki je sodeloval pri pisanju prve različice zakona iz leta 2004, meni, da je treba postopek pred komisijo obdržati:
Štefanec meni, da omejitev na načelna mnenja ni praktična:
Druga sporna novost v zakonu je prenos odgovornosti za manjše in rutinske zadeve iz članov senata, ki jih na predlog predsednika imenuje parlament, na strokovne funkcionarje komisije. Več Štefanec.
S problematičnostjo te spremembe se strinja tudi Doria:
V KPK opozarjajo tudi, da že sprejeti proračun komisiji ne zagotavlja potrebnih dodatnih sredstev zaradi dodatnega obsega dela. O številkah Štefanec:
Poleg vsebine je precej očitkov letelo tudi na pripravo zakona, ki se je kmalu po nastopu zdajšnje vlade začela na ministrstvu za javno upravo. Zaradi teh zamud se vladi sedaj precej mudi. Bojan Dobovšek:
Štefanec pa poudarja pomanjkanje sodelovanja s KPK pri pripravi zakonodaje:
Zaradi dolgega postopka in obsega sprememb se je postavilo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno namesto sprejema novele zakona napisati na novo. To je zagovarjala služba vlade za zakonodajo. S tem pa se strinja tudi Dobovšek:
Vsi sogovorci se strinjajo vsaj z eno spremembo. Zakon komisiji daje pravico za objavo podatkov o poslovanju podjetij z državo in tako ureja delovanje aplikacije ERAR, ki je naslednik programa Supervizor. Offsajd zaključi Dobovšek, ki meni, da se mora Komisija za preprečevanje korupcije osredotočati predvsem na tisto korupcijo, ki jo policija težje ulovi:
Dodaj komentar
Komentiraj