Spodnji dom poljskega parlamenta je potrdil amandmaje k paketu zakonov o varovanju meje z Belorusijo. To bo omogočilo trajno poostren nadzor na meji in prepoved gibanja predstavnikov medijev na tem območju tudi po izteku izrednih razmer 2. decembra. Zakon mora sicer potrditi še poljski senat. Z novo zakonodajo se bodo razširile tudi pristojnosti vojske in mejnih straž, ki bodo lahko podeljevale začasne prepovedi vstopa v državo in proti migrantom uporabljale prisilna sredstva. Predlagani amandmaji so zgolj pravna podlaga za preprečevanje vstopa predstavnikov medijev in humanitarnih organizacij na prepovedano območje ob meji, na katero sicer ne smejo že od prihoda migrantov na poljsko-belorusko mejo. V decembru poljske oblasti načrtujejo gradnjo nove ograje na meji z Belorusijo in povečan vojaški nadzor. Včeraj so na meji aretirale okoli sto migrantov. Je pa sicer iraška vlada včeraj prvič organizirala let za iraške državljane, ki so si zaradi nevzdržnih razmer na meji zaželeli vrnitve v domovino. 

Selimo se v bližnjo Litvo, kjer je tajvanska vlada odprla novo predstavništvo, ki de facto deluje kot veleposlaništvo. Gre za prvo predstavništvo v Evropski uniji, na katerem se Tajvan predstavlja kot Tajvan. Drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike se tajvanska vlada namreč predstavlja kot Tajpej, da bi se izognila poimenovanju otoka, za katerega Kitajska trdi, da je del njenega ozemlja. Ta je sicer Litvo že avgusta opozorila, da bo ob morebitnem odprtju tajvanskega predstavništva odpoklicala svojega veleposlanika v Litvi in hkrati zahtevala, da Litva odpokliče svojega veleposlanika na Kitajskem. S kolegialno podporo Združenih držav Amerike se je Litva kljub nezadovoljstvu Kitajske odločila podpreti odprtje tajvanskega predstavništva. 

V Keniji poteka obisk sekretarja za zunanje zadeve Anthonyja Blinkna, ki se prvič od nastopa funkcije mudi v Afriki.

V pogovorih s predsednikom Uhurujem Kenyatto sta se dotaknila zlasti reševanja konflikta v Etiopiji, kjer že leto dni traja vojna med separatistično tigrajsko osvobodilno fronto, poznano pod kratico TPLF, in zveznimi vladnimi silami. Blinken je podprl Kenyattov trud za vzpostavljanje trajnega miru in zagrozil s sankcijami zoper vlado etiopskega premierja Abija Ahmeda, če Etiopija ne bo sodelovala pri razrešitvi spora. Kenyatta in Abij sta sicer dolgoletna prijatelja in v izjavah kenijskega predsednika je bilo ob obisku ameriškega sekretarja čutiti zadržanost. Tudi Abij je do Blinknovega prihoda v Kenijo kritičen, kanali etiopske vlade pa ga na družbenih omrežjih obtožujejo poskusa mešetarjenja z etiopsko suverenostjo. 

Združene države Amerike so sicer konec prejšnjega tedna sankcionirale Eritrejo zaradi njene vloge v etiopski vojni. Ameriško ministrstvo za finance je na črni seznam uvrstilo eritrejsko vojsko, vladajočo stranko, Eritrejsko ljudsko osvobodilno fronto, in nekaj politikov. Eritrejska vojska je namreč novembra lani prestopila etiopsko mejo in z etiopskimi zveznimi silami na severu Tigraja sodelovala v vojni proti TPLF. Marca so sicer eritrejske sile – po priznanju njihove prisotnosti ter dogovoru med Abijem in eritrejskim predsednikom Isaiasom Afwerkijem – zapustile Tigraj.  

V Gradcu je položaj županje tudi uradno nastopila Elke Kahr iz vrst avstrijske komunistične stranke. Kahr je na lokalnih volitvah konec septembra prejela 29 odstotkov podpore ter tako za tri odstotke ugnala kandidata avstrijske ljudske stranke in nekdanjega župana, Siegfrieda Nagla. Stalingraškim komunistom je kljub začetnim dvomom uspelo sestaviti koalicijo in imajo tako večino v občinskem svetu. V tako imenovani temnordeče-zeleno-rdeči koaliciji so se komunistom pridružili še Socialdemokrati in Zeleni. Zlasti njihovo sodelovanje s komunisti nekoliko preseneča, saj so Zeleni na zvezni ravni sicer edina koalicijska partnerica konservativne Ljudske stranke. Kahr je ob nastopu županske funkcije napovedala, da se bo najprej posvetila stanovanjski in socialni problematiki. 

Evropsko sodišče za človekove pravice, krajše ESČP, je razsodilo, da je za smrt šestletne migrantke Madine odgovorna Hrvaška.

Tožbo proti Hrvaški je na sodišču vložila štirinajstčlanska afganistanska družina pokojne. Malo migrantko je ubil vlak, potem ko je hrvaška policija njeno družino zavrnila na meji s Srbijo in ji ukazala, naj pot proti Srbiji nadaljuje po železniških tračnicah. ESČP je razsodilo, da je bila deklici kršena pravica do življenja, da je bila preiskava hrvaške policije neustrezna ter da je ta pri pridržanju otroka in njene družine tožnikom škodovala. Sodišče je enoglasno razsodilo, da je policija tožnike kolektivno izgnala iz Hrvaške in jim onemogočila zaprositi za azil, kar je nezakonito. Hrvaška vlada mora tako tožnikom plačati odškodnino v višini 40 tisoč evrov in pokriti njihove sodne stroške. O primeru preminule deklice je sicer že letos maja presodilo hrvaško ustavno sodišče, ki je v sodbi prvič prepoznalo, da so bile migrantom kršene ustavno zagotovljene pravice. Sodbo sodišča komentira Milena Zajović iz hrvaške organizacije Are you syrious?.

Izjava

Urad vlade za komuniciranje je Slovenski tiskovni agenciji nakazal 676 tisoč evrov za delo, opravljeno od januarja do aprila letos. 

Gre za prvo izplačilo tiskovni agenciji iz naslova opravljanja javne službe letos, ki sledi pogodbi, sklenjeni med novim direktorjem STA-ja, Igorjem Kaduncem, in direktorjem UKOM-a, Urošem Urbanijo, prejšnji torek.

Okoli 130 policistov na vodilnih položajih je prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela. Gre za 111 komandirjev policijskih postaj, osem direktorjev policijskih uprav in direktorje notranjeorganizacijskih enot generalne policijske uprave. Vsi vodilni so bili razrešeni s položaja na podlagi novele Zakona o organiziranju in delu v policiji, ki je v veljavo stopila v soboto, bodo pa razrešeni kadri isto delovno mesto še naprej zasedali kot vršilci dolžnosti do začasne premestitve. Več o dogajanju v policiji v OFFsajdu ob 17. uri.

OFF sta pripravili Lana in vajenka Tia.