Mineva 339. dan, odkar so narodne obrambne sile, etiopska državna vojska, prejele ukaz za posredovanje v Tigraju. Streli v tej regiji na skrajnem severu, kjer poteka meja z Eritrejo, ki je z Etiopijo nekdaj tvorila cesarstvo, so sicer odjeknili že prej – a s tem, ko je odredil napad nanjo, je etiopski premier Abij Ahmed pritisnil na sprožilec državljanske vojne. Skoraj leto dni kasneje tigrajskemu konfliktu, od načina razrešitve - ali pa morda ravno nerazrešitve - katerega je odvisno Abijevo politično preživetje, ni videti bližnjega konca.

Minulega novembra smo se v Južni hemisferi poglobili v vzroke za eskalacijo nasilja v Tigraju. Neposredno mu je botroval spor glede regionalnih parlamentarnih volitev, ki jih je mesec poprej, izrecni prepovedi federativne vlade v Adis Abebi navkljub, izvedla stranka na oblasti v Tigraju, Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, poznana pod kratico TPLF, in na njih prepričljivo slavila. Abijeva vlada volitev ni priznala in jih je označila za nelegalne, saj je etiopski parlament, v katerem je imela večino Stranka blaginje, ki ji načeluje premier, zaradi koronavirusne bolezni sprva zastavljeno časovnico volitev zamaknil v kasnejši čas, na letošnji junij. TPLF je nato - kljub v parlamentu odobrenem podaljšanju mandatov vsem funkcionarjem - ob datumu, ko bi se ti sicer iztekli po “redni” poti, odrekla legitimnost vsej nevoljeni oblasti. Med argumentoma nelegalnosti in nelegitimnosti je na koncu prevladal argument moči, merjen v vojaških zmogljivostih udeleženih strani - ne le etiopske in tigrajske vojske, temveč tudi eritrejske in številnih milic, ki so se vmešale v spopade.

V današnjem Kultivatorju bomo s Harryjem Verhoevnom, vodjo kitajsko-afriškega panela pri oxfordski univerzi in svetovalcem pri Evropskem inštitutu za mir, poskušali predstaviti, kje se država, ki so ji mnogi napovedovali usodo razpada večetničnih držav, nahaja danes – in kako se je spremenila od zadnjega radioštudentovskega poročanja o Etiopiji.

Izjava

Vsekakor politično najpomembnejši dogodek, ki smo mu bili v Etiopiji priča, je izvedba splošnih volitev, prvih po letu 2015 in sploh prvih večstrankarskih po letu 2005, na katerih je zmagal TPLF, takrat še pod vodstvom dolgoletnega premierja Melesa Zenawija. Obenem so bile omenjene volitve Abijev iniciacijski preizkus, saj je na oblast leta 2018 prišel po množičnih oromskih protestih in frakcijskih bojih znotraj koalicije oziroma stranke Etiopske ljudske revolucionarne demokratične fronte, poznane kot EPRDF, predhodnice Stranke blaginje.

Ta je na volitvah, ki so bile izvedene v dveh terminih, junija in v treh regijah, kjer zaradi volilnih in varnostnih zapletov glasovanje ni bilo mogoče, konec septembra, dobila zanesljivo večino. V predvolilnih nagovorih je Abij - zdi se, da bolj kot lastnemu ljudstvu zahodnim medijem - vseskozi poudarjal, kako pomembno je, da so volitve svobodne in poštene. Pa so bile?

Izjava

Senco na legitimnost volitev meče bojkot nekaterih opozicijskih strank. Nasploh je Abijev novi mandat, tudi zaradi nekaterih odločitev, ki jih je sprejel pred zaprisego ta ponedeljek, na bolj trhlih temeljih, kot kaže volilni rezultat, saj ta ne odraža realne podpore, ki pa bo za vodenje močno polarizirane države nujna.

Izjava

Poslanci spodnjega doma etiopskega parlamenta so v sredo večinsko potrdili novi ministrski zbor. Med dvaindvajsetimi ministri nove vlade sta tudi dva voditelja manjših opozicijskih strank: Berhanu Nega, predsednik stranke Etiopski državljani za socialno pravičnost, ki je bolj poznana pod kratico EZEMA, je postal minister za šolstvo, Belete Mola, vodja Nacionalnega gibanja za Amharo, pa minister za inovacije in tehnologijo. Njuno sodelovanje naj bi predstavljalo zavezanost k vključevalnosti, vladna sestava kot taka pa je, čeprav je težko napovedovati prihodnjo dinamiko, vseeno osnovna na že vzpostavljeni kontinuiteti.

Izjava

V ozadju konflikta v Tigraju so bile težnje federativne vlade, da sistem etničnega federalizma reformira z vpeljavo etiopskega nacionalizma, ki poudarja lastnosti, ki Etiopijce družijo in ne razdružujejo. Čeprav se urbana središča, kjer se etnične razlike do neke mere asimilirajo ali vsaj zabrišejo, s tem na videz obračajo navzven, se vzvodi političnega odločanja selijo navznoter: moč regijskih vlad se šibi, prej razdrobljena moč pa ponovno zgošča v centru. Da je v Etiopiji, ki je z ustavo urejena kot federativna parlamentarna republika, potreben razmislek o prihodnji notranji dinamiki na relaciji državna prestolnica – regijske prestolnice, opozarjajo številne analize, med katerimi tiste bolj katastrofične svarijo celo pred državnim razpadom. Če te označimo za pretirane, obenem ni pretirano reči, da Abiyjeva vlada tega razmisleka najverjetneje ni sposobna, predvsem zaradi svoje osrednje politične persone.

Izjava

Vojna v Tigraju je močno razrvala vso Etiopijo. Potem ko je etiopska vojska konec lanskega novembra zavzela tigrajsko prestolnico, so sile TPLF, ki so se umaknile v gorate predele pokrajine, julija ponovno prevzele nadzor nad Mekellejem. Konflikt se je začel prelivati v sosednji regiji Amharo in Afar, nezadovoljstvo, sicer ne neposredno povezano s situacijo v Tigraju, pa je izbruhnilo tudi v Oromiji, od koder prihaja Abiy. Oromska osvobodilna fronta je avgusta sklenila zavezništvo z TPLF, Abij pa je za boj proti slednji pozval vse Etiopijce, ki so se ga zmožni udeležiti. Kaj tak poziv ob dejstvu, da poročila o tigrajski vojni omenjajo vojne zločine in zločine proti človečnosti, pove o oblasti, ki ga izreka?

Izjava

V tem tednu so se zaradi razmer v državi zaostrili tudi odnosi med Etiopijo in Organizacijo združenih narodov. Po vse ostrejših kritikah OZN-a zaradi blokade Tigraja in posledično tudi pomanjkanja hrane in drugih za življenje nujnih dobrin je vlada v Adis Abebi izgnala sedem višjih funkcionarjev OZN-a. Generalni sekretar OZN-a Antonio Guterres je od vlade zahteval dokaze o tem, da so navedbe mednarodnih agencij o načrtnem ustvarjanju težkih razmer lažne. Načrtno ustvarjanje lakote in uporaba stradanja kot orožja v vojni v etiopski zgodovini sicer ni precedens.

Izjava

Pri vojnah v Afriki se pogosto hitro vprašamo, katera svetovna sila stoji za katero stranjo v vojni. A trenutne razmere v Etiopiji narekuje predvsem notranja dinamika. Še posebno ZDA niso pričakovale razvoja dogodkov. 

Izjava

Obenem ni verjetno, da bi nestabilnost za svoje geopolitične cilje poskušala izkoristiti Kitajska.

Izjava

Bolj kot na svetovno merjenje moči bo imela vojna v Etiopiji vpliv na regijo vzhodne Afrike, kjer je Etiopija daleč največja in najpomembnejša država. Največ je z destabilizacijo pridobila tradicionalna sovražnica Eritreja oziroma njen avtokratski predsednik Isaias Afwerki, ki je v imenu konflikta z Etiopijo skrajno militariziral državo in s tem utrdil svojo oblast. Veliko slabši pa je razvoj dogodkov za Somalijo, kjer vojna v Etiopiji že ogroža krhko razmerje moči med silami, ki so nedavno odložile orožje.

Izjava

Danes, ko je bila podeljena letošnja Nobelova nagrada za mir, se je morda marsikdo spomnil, da je le tri leta nazaj nagrado za normalizacijo odnosov z Eritrejo prejel prav Abiy. Nagrada je bila, kot velikokrat, poskus vpliva na nagrajenca - naivna želja, sploh če je nagrajenec voditelj države, ki ima več kot sto milijonov prebivalcev, zaznamuje pa jo politična dinamika, v katero ima komite, ki ga imenuje norveški parlament, slab vpogled.

---

Na fotografiji: Tigray Exodus brazilskega socialno dokumentarnega fotografa in fotožurnalista Sebastiãa Salgada.