Evropska komisija je v letnem poročilu o širjenju Evropske unije poudarila, da se Turčija oddaljuje od priključitve Evropski uniji. Sledeč poročilu je skrb vzbujajoče predvsem izredno stanje, s katerim so turške oblasti po dvomljivem poskusu državnega udara priprle mnoštvo tožilcev, sodnikov, javnih in vojaških uslužbencev ter novinarjev. Prejšnji teden pa so aretirali tudi 11 pripadnikov prokurdske stranke HDP. Poročilo sicer prihaja po izraženih dvomih o pridružitvenih pogajanjih s Turčijo, ki so le v minulem tednu prišli s strani avstrijskega obrambnega ministra Hansa Petra Doskozila, prav tako pa s strani predsednika komisije Jeana Clauda Junckerja.

Spomnimo, da so pogajanja s Turčijo ponovno zaživela predvsem po množičnem prihodu beguncev in sklenitvi sporazuma, v katerem je Evropska unija Turčiji namenila 6 milijard evrov v zameno za vizumsko liberalizacijo. V javnost pa je pricurljala tudi vsebina sestanka med predstavniki EU in Turčije, v katerem sta bila prisotna tako Juncker kot turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V njem je Juncker priznal, da so pred turškimi volitvami namenoma zavlačevali z objavo poročila, ki kritizira Erdoganovo stranko Pravičnost in razvoj. V sestanku pa je omenil tudi, da so Erdogana v Bruslju obravnavali kot princa.

Sodbe Evropske komisije pa pod vprašaj postavlja Irska. Vlada je namreč na Sodišče EU vložila tožbo zoper avgustovsko odločitev Evropske komisije, da mora korporativni velikan Apple Irski plačati več milijard neplačanih davkov. Da bi se vzpostavila kot poslovni center, je Irska Applu znantno oprostila plačilo davkov, kar je Evropska komisija sprejela kot nelegalno. Irska tako kot Apple odločitvi ugovarja, češ da nizki davki niso bili nezakoniti, prav tako pa po mnenju irske vlade odločitev škodi ugledu države. Spomnimo, da po napovedi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije finančna in druga podjetja iščejo novo zatočišče znotraj EU, za njihov delež pa se poteguje tudi Irska.

Estonski parlament je s 64 poslanci za in 28-imi proti izglasoval nezaupnico premierju Taaviju Roivasu. Njegova desnosredinska Reformna stranka je tvorila koalicijo s strankama SDE in IRL, ki pa sta v ponedeljek zahtevali odstop premierja. Ta je odstop zavrnil ter neuspešno prestal glasovanje o nezaupnici. Povod za umaknitev podpore koalicijskih partneric je bil spor okoli imenovanja funkcionarjev v državna podjetja. Novo koalicijo bo sedaj sestavila največja opozicijska stranka Center, katere volilno bazo sestavlja predvsem ruska manjšina, ki v Estoniji zajema približno četrtino vsega prebivalstva. Stranko dober teden dni vodi Jurij Ratas, ki je zamenjal prejšnjega predsednika stranke Edgarja Savisaarja. Slednjega so poleg obtožb o korupciji obtoževali tudi povezav z Rusijo, Ratas pa za razliko od svojega predhodnika velja za ostrejšega nasprotnika ruske politike. Spomnimo, da bo zveza NATO zaradi geopolitičnih sporov z Rusijo na začetku naslednjega leta povečala vojaško prisotnost tudi v Baltskih državah. Vse estonske politične stranke so sicer obnovile zavezo članstva v Evropski uniji in Natu.

Drugo strujo od predhodne pa so prinesle tudi volitve guvernerja v Portoriku. Po preliminarnih podatkih je z 41 odstotki zmagal Ricardo Rossello z Nove progresivne stranke, ki je kandidiral proti Davidu Bernierju z do sedaj vladajoče Popularne demokratske stranke. Slednji zagovarja status quo glede pravnega statusa Portorika, Rossello pa se zavzema za formalno uveljavitev Portorika kot 51. zvezne države Združenih držav Amerike. Guvernerjeve roke so v fiskalni politiki sicer zvezane, saj zaradi portoriškega dolga - velikega 73 milijard ameriških dolarjev - nad fiskalno politiko bdi fiskalni odbor, ki ga je imenovala Obamova administracija. Prav tako ima Portoriko pravni status neinkorporiranega ozemlja, kar v praksi pomeni, da je tako rekoč kolonija ZDA, saj njihov predstavnik v kongresu nima glasovalne pravice, tamkajšnji prebivalci pa ne morejo voliti predsednika ZDA. So se pa zato na tokratnih volitvah vsaj izognili nelahki odločitvi med Hillary Clinton, Donaldom Trumpom in volilno abstinenco.

Dogajanje v zvezi z Gorenjem in povečanjem lastniškega deleža v njem s strani japonskega Panasonica je danes dobilo novo poglavje, ko je ljubljanska borza začasno ustavila trgovanje z delnicami Gorenja, nekaj ur za tem pa je v javnost prišla informacija, da se Panasonic ni odločil za povečanje lastniškega dela. Predstavniki Panasonica so v Gorenju od julija do oktobra letošnjega leta opravljali pregled podjetja, na podlagi katerega naj bi se odločili o povečanju svojega sedanjega 11 odstotnega lastništva. Glede negativne odločitve so s strani Panasonica podali izjavo, da povečanje lastniškega deleža v Gorenju ni v skladu s trenutno investicijsko strategijo Panasonic Corporation. Oceno nastale situacije poda dr. Bogomir Kovač:

Izjava

Kaj pa to pomeni za Gorenje?

Izjava



Računsko sodišče je opravilo revizijo uspešnosti upravljanja Nove ljubljanske banke z nedonosnimi terjatvami in pogodbami v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016. Ugotovilo je več nesmotrnosti pri prenosu terjatev na DUTB, pri izbiri zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami. Nesmotrnosti se nanašajo predvsem na nejasen način izbire terjatev, ki jih je NLB prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank, poleg tega pa tudi nejasnosti glede pravne odgovornosti pri vzpostavitvi ustrezne revizijske sledi. Slednja naj bi zagotovila transparentnost postopka prenosa, saj so podrobnosti postopka prenosa terjatev na DUTB sicer označene kot poslovna skrivnost ali kot bančna tajnost.

NLB je še vedno krepko nad povprečjem evropskih bank po deležu slabih posojil v kreditnem portfelju: konec leta 2015 je delež na ravni skupine NLB znašal 19,3 odstotka, evropsko povprečje pa je bilo 5,7 odstotka. NLB na strateški ravni še ni določila končnega ciljnega obsega slabih posojil ter kdaj naj bi ga dosegla.

Off sta pripravila vajenec Vitežnik in Tit.