8. 4. 2025 – 14.00

Praznega gibanja OFF

Audio file
Vir: Prirejeno po Know your meme
Vir: Wikimedia Commons, Boris Niehaus, CC BY-SA 4.0
Audio file
20. 1. 2025 – 17.00
Dogovor o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom

Palestinski Rdeči polmesec je pozval k neodvisni mednarodni preiskavi smrti petnajstih zdravstvenih in humanitarnih delavcev, ki jih je izraelska genocidna vojska 23. marca ubila v Gazi. Rdeči polmesec na podlagi posnetka, ki so ga našli na telefonu enega od umorjenih, trdi, da so izraelski vojaki delavce naklepno umorili s strelom v zgornji del telesa. Najdba posnetka je sicer zgolj potrdila ugotovitve forenzičnih analiz trupel, ki so jih izvedle palestinske reševalne službe.

Vir: khamenei.ir (Creative Commons)
Audio file
29. 11. 2024 – 17.00
Umik izraelske vojske iz Libanona in umik Hezbolaha za reko Litani

Izrael enostransko krši tudi premirje s protisionističnim gibanjem Hezbolah. V včerajšnjem napadu na mesto Tajbeh na jugu Libanona je izraelska genocidna vojska po poročanju libanonskega ministrstva za zdravje ubila tri ljudi. Po trditvah izraelske vojske je bil med žrtvami tudi poveljnik topništva Hezbolaha na območju Tajbeha, Mohamed Adnan Mansur.

Vir: White House via CCL 3.0
Audio file
28. 3. 2025 – 17.00
In kdo še pleše?

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je s petimi glasovi za in štirimi proti omogočilo uporabo zakona o tujih sovražnikih za deportacijo venezuelskih priseljencev. Zakon, ki je bil sprejet leta 1798, je bil nazadnje uporabljen med drugo svetovno vojno za zapiranje več deset tisoč Japoncev, Italijanov in Nemcev, ki jih je država smatrala za državne sovražnike. K zakonu se je ameriški predsednik Donald Trump zatekel z namenom čim hitrejše deportacije Venezuelcev, ki jim očita članstvo v tolpah MS-13 in Tren de Aragua. Uporabo zakona sta nato blokirala zvezni sodnik in zvezno prizivno sodišče. Vrhovno sodišče je v odpravi blokade sicer dovolilo, da imajo deportiranci pravico do izpodbijanja deportacij na sodišču, a le tam, kjer so zaprti.

Ostajamo pri migrantski politiki ZDA. Katoliška škofovska konferenca Združenih držav je včeraj sporočila, da prekinja partnerstvo z zvezno vlado za pomoč beguncem in otrokom migrantom. Razlog za prekinitev petdesetletnega sodelovanja je vladna ukinitev sredstev za cerkvene programe pomoči beguncem. Ameriška škofovska konferenca je februarja tudi vložila tožbo proti zvezni vladi zaradi prekinitve financiranja pomoči pri nastanitvah beguncev. Cerkev bo sicer svoje dejavnosti nadaljevala v okrnjenem programu.

Vir: Protestografija
Audio file
17. 3. 2025 – 17.00
Vsesplošni protest v Beogradu

Srbski študentje so na oblasti naslovili novo, šesto zahtevo, v kateri zahtevajo razrešitev vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Srbije, krajše UKCS. Vodstvu očitajo, da je omogočilo nepooblaščeni vstop fizičnih oseb in novinarskih ekip v enoto intenzivne nege brez zaščitne opreme. V omenjeni enoti so se zdravili poškodovani v požaru v Kočanih v Makedoniji, med nepooblaščenimi osebami, ki so vstopile v enoto intenzivne nege pa je bil med drugim tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Slednji je obisk pacientov izkoristil za samopromocijo, pri čemer je, tako študentje, skupaj z novinarskimi ekipami kršil dostojanstvo pacientov in njihovo pravico do zasebnosti. Vodstvu UKCS študentje očitajo tudi, da ni ukrepalo ob javnem razkritju zaupnih zdravstvenih podatkov, ki se je zgodilo ob obisku. Šesta zahteva je že druga nova zahteva v enem tednu, po tem ko so minuli petek študentje med zahteve dodali preiskavo uporabe zvočnega topa na protestu v Beogradu 15. marca.

Medtem pa je Vučić danes na družbenih omrežjih srbske državljane pozval, naj se v soboto udeležijo shoda pred stavbo parlamenta v Beogradu. S shodom želi Vučić oblikovati gibanje za narod in državo, ki sicer še nima ne imena ne programa, najverjetneje pa bo služilo kot še en poskus sabotaže študentskih protestov.

Moskovsko okrožno sodišče je družbenemu omrežju Telegram naložilo slabih 75 tisoč evrov kazni, ker ni uspelo odstraniti protivladnih kanalov. Sodišče trdi, da so na spornih kanalih uporabniki pozivali k protivladnim protestom in terorističnim napadom na prevozniško infrastrukturo. Od leta 2021 morajo družbena omrežja v Rusiji sama odkrivati in blokirati informacije, ki bi lahko bile zakonsko preganjane.

Audio file
24. 12. 2014 – 12.00
O geopolitični vlogi in strateških prerivanjih v Srednji Aziji.

Mongolski parlament je ratificiral sporazum s Kitajsko za izgradnjo čezmejne železnice, ki bo služila predvsem za izvoz mongolskega premoga. Izgradnja 20-kilometrskega odseka železnice je bila zadnjih deset let zamrznjena, na začetku tega leta pa je mongolska vlada začela s postopki za oživitev projekta. Gradnja se bo predvidoma začela letos, zaključila pa leta 2027. Projekt je del širše kitajske iniciative za izgradnjo železniških povezav s sosednjimi državami z namenom okrepitve gospodarskega sodelovanja.

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je z desetimi glasovi proti in osmimi vzdržanimi zavrnil predlog sveta zavoda za razrešitev direktorja Doma starejših Rakičan Zorana Hoblaja. Svet zavoda je zaradi suma nepravilnosti pri poslovanju in oviranja dela sveta januarja proti Hoblaju sprožil postopek razrešitve. Svet zavoda bo sedaj zahtevo za razrešitev poslal Ministrstvu za solidarno prihodnost. Če se slednje v 60 dneh ne izreče, bo moral odločitev o razrešitvi sprejeti svet zavoda sam.

Akademskih 15

Vlada je na seji v četrtek potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča ta prinaša nov način financiranja visokega šolstva in podaljšuje obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz. Z novim ukrepom se bodo na letni ravni dvignila namenjena sredstva za visoko šolstvo in investicije v študentske domove z 0,6 na 1,5 odstotka BDP. Podaljšalo se bo tudi obdobje sklepanja pogodb za financiranje univerz s štirih na šest let, kar bi visokošolskim zavodom omogočilo več avtonomije in olajšalo načrtovanje dolgoročnejših investicij. Zakon prinaša ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade, ne pa tudi javnih samostojnih visokošolskih zavodov. To pomeni, da se bo Javni zavod Študentski dom Ljubljana pridružil Univerzi v Ljubljani, kot je trenutno že urejeno na Univerzi v Mariboru in na Primorskem. 

Audio file
9. 12. 2021 – 12.00
O poskusih preoblikovanja Zakona o visokem šolstvu

Še eno novo področje, ki ga uvaja zakon, pa so tudi mikrodokazila, o katerih smo že poročale in ki omogočajo pridobitev potrdila z opravljanjem krajšega usposabljanja na visokošolskih zavodih. Glede mikrodokazil se pojavlja pomislek, da bi razvrednotila diplomo, če bi delodajalci kot pogoj za zaposlitev zahtevali le opravljeno usposabljanje, in pa skrb, da bi lahko povzročila povečanje razlik med študentkami različnih socialno-ekonomskih statusov ali odprla možnost vzporednega plačljivega izobraževanja. Zakon naj bi uredil tudi postopek dodeljevanja koncesij visokošolskim zavodom, s tem da bi spremenili obdobje prve akreditacije, oziroma jo podaljšali z dosedanjih pet na sedem let. Novi zakon bi uvedel tudi tako imenovani časovno prilagojeni študij, ki bi se od izrednega razlikoval v tem, da bi se lahko obdobje študija enega letnika podaljšalo do dveh let – ne bi pa pomenil ukinitve izrednega študija. Z zakonom bi bil večji poudarek namenjen tudi športno gibalnim aktivnostim študentov. Študijski programi na visokošolskih zavodih bi se še vedno izvajali v slovenščini, glede na spletno stran ministrstva pa bi se »podpiralo strateško načrtovano internacionalizacijo visokega šolstva«.

Hkrati z zakonom o visokem šolstvu je bil sprejet tudi predlog novele zakona o maturi. Ta bo otežil vpis na univerze za dijake poklicnih šol, saj bodo morali kot pogoj zanj opraviti tri predmete iz splošne mature, medtem ko so trenutni pogoji zahtevali le opravljanje petega predmeta iz vsebinskega področja študija, na katerega so se želeli vpisati. Izenačil naj bi možnosti pristopa k maturi za kandidate na splošni in poklicni maturi, saj bi s tem dijaki poklicnih šol opravljali tri predmete na isti ravni kot gimnazijci – matematiko, tuji jezik in učni jezik šole, ki jo obiskujejo, torej slovenščino, italijanščino ali madžarščino. Podatki pri dijakih poklicnih šol, ki opravljajo peti predmet, kažejo nižji uspeh, kar so na ministrstvu pripisali temu, da si morajo sami poiskati šolo, na kateri se predmet izvaja, da ga lahko tam obiskujejo. Nova ureditev bi omogočila, da vse maturitetne obveznosti opravljajo na svoji srednji šoli, a ravnatelje skrbi, kako bodo zagotovili kader, ki bo učil gimnazijske predmete. Ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Šolskega Centra Ptuj Darja Harb je izpostavila pomislek, kako bo dijak lahko pridobil pogoje za vpis, če se bo želel na primer vpisati na univerzitetni študij, kjer bodo zahtevali splošno maturo iz biologije – bo to pomenilo, da bo moral v tem primeru opravljati štiri predmete splošne mature? Na ministrstvu odgovarjajo, da je tak sistem nekoč že obstajal, kar drži, a se je v vmesnem času v kurikule poklicnih šol vključilo več strokovnih vsebin in zmanjšalo obseg splošnoizobraževalnih predmetov.

Včeraj so v Kongresnem centru Brdo predstavniki ministrstev za notranje zadeve, vzgojo in izobraževanje ter visoko šolstvo imeli razpravo o soočanju z grožnjami v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih. Osredotočili so se predvsem na varnostno situacijo, samozaščitno ravnanje ter protokol in izkušnje iz primerov groženj zavodom. Predstavili so tudi odzive na krizne situacije. Prva faza ob nevarnosti napada je poskus evakuacije, druga zabarikadiranje v prostor, tretja pa spopad s storilcem. Samozaščitne ukrepe so na policiji označili kot trikrat S: steci stran, skrij se in spopadi se s storilcem. Pripravili so tudi pedagoško gradivo za usposabljanje na šolah.

Več šol se sooča tudi z nasiljem v obliki groženj, ki jih prejemajo po elektronski pošti. Policija je sicer ocenila, da gre za nizko stopnjo tveganja. Problematično je tudi spletno nasilje v obliki posnetkov, ki se širijo po socialnih omrežjih. V zadnjem času so se sicer pojavile različne novice na temo medvrstniškega nasilja ali skrbi nad izvajanjem nasilja s strani učencev. Prejšnji mesec se je na osnovni šoli Mladika zgodil incident, kjer so se učenci v spletnem klepetu pogovarjali o tem, da bi v šolo prinesli orožje in izvajali nasilje nad določenimi učitelji. Ko so v svetovalni službi ob prejemu informacije o pogovoru odreagirali, so učenci sicer povedali, da je šlo le za šalo in da so iskali pozornost. Tudi na Ptuju se je letos zgodil primer medvrstniškega nasilja, kjer je skupina osnovnošolcev pretepla vrstnika in ga poniževala ter to posnela. Za dogodek so starši otrok in Center za socialno delo izvedli šele en mesec po dogodku, ko je posnetek prišel v javnost, čeprav je bila policija o dogodku obveščena še isti dan, zaradi česar so prejeli utemeljene očitke, da so reagirali prepočasi. 
 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.