Bivši italijanski premier Matteo Renzi je odstopil z mesta vodje Demokratske stranke. Odločitev je sprejel v luči sporov, ki so se znotraj stranke razplamteli od decembrskega poraza na ustavnem referendumu ter Renzijevim posledičnem odstopu od premierske funkcije. Upor znotraj stranke, ki ga je Renzi označil kot izsiljevanje s strani manjšine, prihaja od njenega levega krila, njeni vidnejši predstavniki pa sta regijska predsednika Toskane in Apulie, Enrico Rossi in Michele Emiliano ter bivši vodja spodnjega doma stranke, Roberto Speranza.

V nedeljo so v imenu uporniške frakcije podali izjavo, v kateri kličejo po Demokratski stranki, ki bi vlagala v socialno državo, se borila proti neenakosti oziroma bila, po Rossijevih besedah, na strani delavcev. Renzi je že izjavil, da se bo na internih volitvah na strankinem kongresu aprila ali maja zopet potegoval za vodstveno pozicijo. Frakcijski spor je oklical za darilo Gibanju petih zvezd, ki mu priljubljenost zaradi naslavljanja perečih ekonomsko-socialnih problematik tudi vztrajno raste.

 

Prvi krog predsedniških volitev v Ekvadorju se je zaključil z vodstvom Lenina Morena, kandidata vladajoče stranke Zavezništva PAIS, in pa skoraj že bivšega podpredsednika Rafaela Corree. Svojega protikandidata na desnici, Guillerma Lassa, je premagal za skoraj deset odstotnih točk, a s premalo prednosti, da bi si zmago zagotovil že v prvem krogu. Moreno, ki je v preteklosti služil kot posebni odposlanec Združenih narodov za osebe s posebnimi potrebami, državljankam in državljanom Ekvadorja obljublja nadaljevanje levičarske politike Zavezništva. Pod Correo je to vsaj deklarativno pomenilo poudarke, kot so zmanjševanje revščine, pravice invalidov in večja latinskoameriška ekonomska integracija.

Lasso, bivši bankir, z obljubami znižanja davkov in zmanjšanja vladnih izdatkov, predstavlja drugi pol. Za razliko od Coree in Morena, ki sta se zanašala na posojila in investicije s Kitajske, bi Lasso večjo vlogo v ekvadorskem gospodarstvu podelil Združenim državam Amerike in Mednarodnemu denarnemu skladu. Prav tako bi morebitna vlada pod vodstvom Lassa izselila ustanovitelja portala Wikileaks Juliana Assanga, ki v izogib izročitvi in pregonu v ZDA že več kot štiri leta biva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v soboto oznanilo prekinitev uvoza premoga iz Severne Koreje, ki bo trajala do konca leta. V luči dejstva, da je premog najpomembnejši izvozni produkt severnokorejskega gospodarstva, gre to potezo razumeti kot kitajsko implementacijo poostrenih sankcij, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov zaradi ponovnih severnokorejskih jedrskih poskusov odredil novembra lani. Nedavni umor Kim Jong Nama, brata severnokorejskega voditelja, ki je v Macau živel pod kitajskim varstvom, in preizkus balistične rakete, sta bili za kitajsko vlado očitno kaplja čez rob.

Čez vikend je potekala Münchenska varnostna konferenca, ki se je v zadnjih letih uveljavila kot najpomembnejši letni dogodek svoje vrste. Med gosti je bil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence. Ta je bil na misiji, da evropske članice zavezništva NATO pomiri glede izjav Donalda Trumpa, da je NATO za ZDA izgubilo svoj pomen. Pence je povedal, da bo Amerika še naprej neomejeno podpirala NATO in se ne namenava oddaljiti od Evrope, obenem pa je opozoril, da morajo evropske države povečati svoje obrambne proračune. Evropski diplomati so glede ameriške politike pod Trumpom sicer precej skeptični. In to tudi zaradi tega, ker izjave podpredsednika ter zunanjega in obrambnega ministra, ki sta v zadnjih dveh tednih tudi obiskala Evropo, nimajo javne podpore Bele hiše. To je v svojem govoru izpostavil tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

V ospredju konference je bilo dogajanje v Ukrajini, kjer so se spopadi med ukrajinsko vojsko in separatisti v zadnjih tednih precej okrepili. Države takoimenovane Normandijske četverice so ob robu Münchenske konference dosegle začasno prekinitev ognja in umik težkega orožja s frontne črte v Donbasu. Pogovori o trajnejši pomiritvi naj bi se nadaljevali ta teden. V nedeljo pa so v Kijevu potekali protesti v podporo blokadi uvoza premoga iz separatističnih regij. Ukrajinska proizvodnja električne energije je v precejšnji meri odvisna prav od tega premoga, zato je blokada, ki jo izvajajo ukrajinski nacionalisti, izšla v ukrepe za varčevanje z električno energijo.

Trgovina z vojaško opremo je bila v lanskem letu vredna največ od konca hladne vojne, ugotavlja poročilo stockholmskega mirovnega inštituta. Največ so k rasti prodaje orožja prispevale države Bližnjega vzhoda. Uvoz orožja v te države se je v zadnjih štirih letih povečal za več kot 80 odstotkov. Največ je k temu prispevala Saudova Arabija, ki je med letoma 2012 in 2016 nakupila več kot dvakrat več vojaške opreme kot med letoma 2007 in 2011. Svoje obrambne proračune so močno okrepile tudi države južne in jugovzhodne Azije. Največji uvoznik orožja je Indija, Kitajska in ZDA pa se na drugi strani zanašata predvsem na svojo vojaško industrijo. Ti dve državi sta poleg Rusije tudi največji izvoznici orožja.

V soboto je potekal kongres stranke DeSUS, na katerem so med drugim volili tudi predsednika stranke. Na volitvah je kot edini kandidat zmagal Karel Erjavec s 97-odstotno podporo. Vodja poslanske skupine Franc Jurša pa je navdušen predvsem nad svežim vetrom in znaki pomladitve med člani, prisotnimi na kongresu:

Izjava

OFF sta pripravila Gal in vajenec Vitežnik.