V soboto so na Malti volili nov parlament. Zmago je s 55 odstotki glasov slavila laburistična stranka, katere član in predsednik je malteški premier Robert Abela. Volilna udeležba je znašala kar 85 in pol odstotka, a gre za najnižjo udeležbo vse od nastanka države. To so bile prve parlamentarne volitve, na katerih so lahko volili tudi mladoletni državljani, starejši od 16 let. Laburisti sestavljajo vlado že od leta 2013, v zadnjem mandatu pa so odgovarjali za mnoge škandale – Abela je namreč predsednik vlade postal marca 2020, ko je predhodnik Joseph Muscat odstopil zaradi korupcije in obtožb o povezavi z umorom novinarke Daphne Caruana Galizia. Vseeno pa je politični program okoljskega ozaveščanja, višjega življenjskega standarda in ohranjanja stopnje obdavčitve na današnjih ravneh prepričal volivce, ki so stranki podelili tretji zaporedni mandat. 

Začenja se nov krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino, ki potekajo v Turčiji. Zelenski je pred njihovim začetkom potrdil, da bi bila Ukrajina pripravljena sprejeti status nevtralnosti, če bi bila ta sprejeta na referendumu in bi varnost Ukrajine zagotavljale tretje države. To pomeni demilitarizacijo države in odpoved jedrskemu orožju. Glede regije Donbas, ki jo Rusija obvladuje od leta 2014, je Zelenski pripravljen skleniti kompromis, saj vojaška operacija za pridobitev ozemlja ni smiselna. Precej bolj brezkompromisno ravnajo Združene države Amerike. Ob zaključku srečanja držav zveze NATO je ameriški predsednik Joe Biden povedal, da Putin ne bi smel več vladati. Izjavo so potem na zunanjem ministrstvu poskušali relativizirati, češ da je imel Biden v mislih Putinov vpliv v državah okoli Rusije, ne pa zamenjave oblasti v Moskvi.

Nemiri v Ukrajini pa netijo stare konflikte tudi drugje. V soboto je Rusija obtožila Azerbajdžan, da krši premirje v Gorskem Karabahu, ki so ga omenjene države skupaj z Armenijo sklenile novembra leta 2020. Armensko zunanje ministrstvo je namreč sporočilo, da so se azerbajdžanske vojaške enote premaknile v vas, ki je pod nadzorom ruskih mirovnih sil, in tam postavile opazovalnico. Obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so azerbajdžanski droni na isti dan ubili tri ljudi, še nekaj pa jih ranili. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo obtožbe zanika, hkrati pa Armenijo obtožuje provokacije, saj iz Gornjega Karabaha še ni umaknila svojih vojaških sil. Napetosti trajajo že nekaj tednov, saj je Azerbajdžan po navedbah armenske vlade etničnim Armencem v Gorskem Karabahu onemogočal dostop do naravnega plina, ki prihaja iz Armenije. Cev naj bi bila poškodovana, azerbajdžanske oblasti, ki si od premirja lastijo ozemlje, pa naj bi onemogočale popravilo.  

Talibska vlada v Afganistanu je le nekaj ur po odprtju srednjih šol za dekleta svojo odločitev preklicala in jih ponovno zaprla. V obljubah, ki so jih talibi dali ob prevzemu oblasti, so bile pomembna točka tudi pravice žensk, še posebej omogočanje njihove izobrazbe tako v srednjih šolah kot tudi na univerzah. Izobraževanje bi sicer potekalo v ločenih učilnicah in v skladu s pravili islama. Odločitev je sprožila manjši protest v Kabulu, kjer se je nekaj deset žensk zbralo pred ministrstvom za izobraževanje. Razloga za neizpolnjevanje dogovora vlada ni podala, Združene države Amerike pa so se v imenu izobrazbe za vse odrekle pogajanju s talibi, ki naj bi kmalu potekalo v Dohi. Govorili naj bi o samostojnosti afganistanske centralne banke, tiskanju bankovcev lokalne valute in sprostitvi skoraj treh milijard evrov, namenjenih afganistanskemu izobraževalnemu sektorju, ki so zamrznjeni v rezervah Svetovne banke. Onemogočanje izobrazbe dekletom pa ni edino omejevanje afganistanskih žensk, ki ga je talibska vlada uvedla ta teden. Med drugim so sprejeli odlok, ki ženskam onemogoča potovanje z letali – tako znotraj države kot tudi mednarodno – če jih ne spremlja družinski član moškega spola. V zabaviščnih parkih pa so uvedli ločevanje po spolu. Talibi so danes prepovedali tudi oddajanje mednarodnih novinarskih hiš, kot sta BBC in Deutsche Welle. 

V Islamabadu so potekali protesti v podporo predsedniku pakistanske vlade, Imranu Kanu, ki jih je ta označil kot »boj za Pakistan«. Privabili so tudi njegove nasprotnike, ki glavni protest še načrtujejo. Zbralo naj bi se več tisoč ljudi, čeprav opozicijske stranke temu nasprotujejo, saj na protestu ni bilo dovoljeno snemanje. Imrana Kana namreč v prihodnjih dneh čaka glasovanje o nezaupnici. Zaradi slabega finančnega obvladovanja posledic pandemije covida-19 je stranko Pakistansko gibanje za pravosodje v zadnjih tednih zapustilo več kot 20 poslancev, s čimer je število poslancev v parlamentu padlo pod prag navadne večine. Pakistan je v času koronakrize akumuliral skoraj 10 milijard novega javnega dolga. Predsednik parlamenta, Asad Kjeser, je glasovanje o nezaupnici v petek prestavil na začetek tega tedna – od danes bodo morali pred glasovanjem poteči trije dnevi pogajanj. Tako naj bi se predsednik parlamenta odločil v imenu pakistanske tradicije, ki narekuje prekinitev srečanja v čast preminulih predsednikov vlade. Opozicijske stranke odločitvi nasprotujejo, saj menijo, da bo vlada čas izkoristila za prepričevanje dezerterjev, naj se vrnejo v stranko.

Zaključil se je rok za oddajo kandidatur za nastop na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Vložilo jih je 20 strank in list, večinoma v vseh volilnih enotah. Kandidatne liste morajo tako prestati še preverjanje zakonitosti, s katerim se ugotavlja, ali so vse vložene kandidature v skladu z ustaljenimi postopki. Seznami list kandidatov po volilnih okrajih bodo objavljeni 8. aprila.

Murskosoboška občina že šesto leto zapored ni podelila soglasja za imenovanje direktorja Pomurskih lekarn. Edini kandidat, ki ga je potrdil tudi svet zavoda, je letos ponovno Ivan Zajc, ki bo tako še naprej ostal le vršilec dolžnosti direktorja. Več o situaciji pove župan Aleksander Jevšek. 

Izjava

Sicer je računsko sodišče v porevizijskem poročilu navedlo, da so Pomurske lekarne zadovoljivo opravile popravljalne ukrepe, na občini pa še vedno menijo, da gre pri tem le za načrt aktivnosti brez vsakršnega zagotovila, da bo zavod dejavnosti tudi v resnici opravil pravilno. 

Podjetje Žito zapira proizvodna obrata v Novem mestu in Ljubljani za Bežigradom. Podjetje, ki je od leta 2015 v lasti hrvaške Podravke, načrtuje koncentracijo pekarske proizvodnje na preostalih proizvodnih lokacijah v želji po povečanju produktivnosti in donosnosti. V avtomatizacijo proizvodnje na lokacijah na Vrhniki, v Mariboru in na Viču v Ljubljani naj bi podjetje vložilo 10 milijonov evrov. Nekaterim zaposlenim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, nekateri bodo imeli možnost prerazporeditve na druga delovna mesta, nekateri pa možnost upokojitve, trdijo v podjetju. V obratih, ki ju zapirajo, dela skupno prek sto delavcev. Več v OFFsajdu ob petih.