26. 11. 2019 – 15.00

Pretreseni OFF

Audio file

Albanijo je prizadel najhujši potres v zadnjih tridesetih letih. Po prvih poročilih je zahteval najmanj 13 življenj, več kot 600 ljudi pa je poškodovanih. Največ škode je potres povzročil v prestolnici Tirani in Draču, kjer se je porušilo več zgradb. Epicenter potresa z magnitudo 6,4 je bil približno 30 kilometrov severozahodno od Tirane. Nekaj ur kasneje je nekoliko šibkejši potres stresel tudi jug Bosne in Hercegovine. 

V Libanonu so poslovneži, nezadovoljni s počasnim sestavljanjem vlade, napovedali stavko. Vlada je razpadla pred slabim mesecem po odstopu premierja Saada al Haririja, ki je sledil dlje časa trajajočim intenzivnim protivladnim protestom. Združenje libanonskih gospodarskih organizacij je pozvalo vse zasebne firme, naj od četrtka do sobote protestno prekinejo z delom. Ni še jasno, ali se bodo pridružile tudi banke, ki so bile zaradi protestov zaprte že prva dva tedna v novembru, od začetka protestov pa omejujejo dvigovanje denarja z bančnih računov in menjavo libanonskega funta v tuje valute. Bančni sektor je bil poleg politične elite cilj gneva protestnikov zaradi močnih povezav z vladajočimi politiki.

Audio file
22. 9. 2019 – 18.00
Ustvarjamo vpogled v gibanje Hezbolah v Libanonu

Protesti v Libanonu se med tem še nadaljujejo in širijo. Že drugi dan so izbruhnili spopadi med protivladnimi protestniki in podporniki šiitskih skupin Hezbolah in Amal. V obalnem mestu Tir na jugu države so podpisniki Hezbolaha in Amala požgali šotorišče, ki so ga postavili protivladni protestniki.

Ponudnik prevozov Uber je v britanski prestolnici izgubil operativno licenco. Londonska agencija za transport je Uberju licenco odvzela, ko so odkrili, da  so najmanj 14 tisoč voženj opravili vozniki z lažno identifikacijo. Vzorec napak - kot so se izrazili v agenciji - je vključeval še neustrezen nadzor Uberja nad varnostjo in avtomobilskimi zavarovanji svojih voznikov. Uber je na podoben način izgubil licenco že pred dobrima dvema letoma, a se je takrat na odločitev pritožil in na sodišču dosegel podaljšanje licence za 15 mesecev. Tudi tokratna odločitev vsekakor ne pomeni konca Uberja v Londonu, saj ima ameriško podjetje tri tedne časa, da se na odločitev pritoži, do takrat in med trajanjem sodnega procesa pa je licenca še vedno veljavna. Nepravilnosti, ki jih navaja agencija za transport, so se zgodile konec lanskega in v začetku letošnjega leta, torej po prvem odvzemu licence. Uber, za katerega je London največje tržišče v Evropi, je že napovedal tehnične rešitve za boj proti lažni identifikaciji voznikov, med drugim računalniško prepoznavanje obrazov. 

Kitajska je v Šenzenu, na celinski strani meje s Hongkongom, postavila krizni center za odzivanje na proteste v Hongkongu. Hkrati naj bi Peking razmišljal o menjavi vodstva Urada za zveze s Hongkongom, urada, s katerim celinska Kitajska komunicira z oblastmi v Hongkongu. Voditeljica hongkonške vlade Carrie Lam je medtem povedala, da je Peking ne krivi za poraz prokitajskih političnih sil na lokalnih volitvah pred dvama dnevoma. Hkrati je povedala, da je pripravljena na dilaog, a ponovila, da ne pristaja na izpolnitev petih zahtev protestnikov, o katerih je za vlado najmanj nesprejemljiva zahteva po izvolitvi vseh poslancev, medtem ko jih je sedaj izvoljena zgolj polovica.

Kitajska moč skrbi tudi Združene države Amerike. Rudarsko podjetje Peak Resources je napovedalo, da bodo najverjetneje dobili državno pomoč za odprtje rudnika redkih zemelj v gori Ngualla v južni Tanzaniji. Redke zemlje so skupina elementov, ki se poredko pojavljo v zemeljski skorji, a so nujno potrebni pri proizvodnji sodobne elektronike. Trenutno več kot 80 odstotkov teh elementov pridobijo na Kitajskem, ZDA pa v zadnjem času poskušajo razbiti ta monopol v proizvodnji omenjenih strateško pomembnih surovin. 

Audio file
4. 7. 2018 – 12.00
O novem mehiškem predsedniku in predlaganih reformah

Mednarodni denarni sklad z angleško kratico IMF je Mehiki odobril novo posojilo, težko 55 milijard evrov, ki ga bo morala vrniti v dveh letih. Posojilo bo zamenjalo prejšnje posojilo sklada v vrednosti 67 milijard evrov. Mehiška vlada, ki jo vodi predsednik Andrés Manuel López Obrador, krajše ALMO, si že dlje časa prizadeva, da bi zmanjšala velikost posojila Mednarodnega državnega sklada, ki ga je izpogajala prejšnja vlada. Kot so povedali na mehiškem finančnem ministrstvu so z dogovorom zadovoljni, a načrtujejo dodatno zmanjšanje omenjenega posojila. Mehika pomoč prejema po instrumentu, imenovanem Fleksibilna kreditna linija, ki ima začetke v letu 2009, od takrat pa je sklad posojilo vsake dve leti obnovil v predrugačeni obliki. Skupaj s posojilom IMF Mehiki daje tudi nasvete glede gospodarske politike in reform. Glede teh se sklad in mehiška vlada v zadnjem času pogosto ne strinjata, predvsem glede privatiziranja državnih podjetji in sodelovanja državnega naftnega podjetja Pemex s tujimi naftnimi podjetji. 

Pregled mednarodnih novic zaključujemo v Evropi. Eden izmed aretiranih osumljencev v preiskavi umora novinarke Daphne Caruana Galizia, ki naj bi posedoval dokaze o organizatorjih umora, je prejel imuniteto. Poleg tega je zaradi preiskave umora odstopil šef kabineta premierja Josepha Muscata Keith Schembri. Ta je bil omenjen tudi v Panamskih papirjih, o katerih je pisala Caruana Galizia, in naj bi bil odveden na policijsko zaslišanje. Pred enim tednom je policija med poskusom bega (v povezavi z umorom) aretirala poslovneža Yorgena Fenecha.

Evroposlanka iz vrst Socialnih demokratov Tanja Fajon je postala predsednica delovne skupine Evropskega parlamenta za Schengen. Eno prvih nalog bo sodelovanje v pogajanjih o sprejetju Hrvaške v območje skupnega varovanja meja. Kot je napovedala Fajon, se bo novoustanovljena skupina posvetila tudi ukinjanju tako imenovanih notranjih nadzorov meja, se pravi nadzoru državnih meja tudi znotraj območja Schengen.

Audio file
24. 4. 2019 – 10.15
Intervju z nekdanjim direktorjem Sove

Na Sovi so potrdili, da so v ponedeljek policijo in okrožno državno tožilstvo obvestili, da je pri objavi javnega dela poročila Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb, krajše Knovs, prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov. Nekateri mediji so včeraj poročali, da je Sova ovadila predsednika Knovsa Mateja Tonina. Ta je danes na Twitterju delil odgovor državnega sodišča, na katerem so povedali, da so prejeli sum storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, ki pa se ne nanaša na nobeno določeno osebo. Knovs je pred dvema tednoma objavil javni del poročila o arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. V njem ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, kar slednja sicer zanika.  

Zaradi zaostrenih odnosov med Knovsom in Sovo je predsednik republike Borut Pahor danes premierju Marjanu Šarcu poslal pismo, v katerem predlaga sklic seje Sveta za nacionalno varnost. Nanjo je Pahor poleg Šarca in Tonina povabil tudi predsednika državnega zbora Dejana Židana in Janeza Janšo, kot voditelja največje opozicijske stranke.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.