V jemenskem mestu Aden so protestniki vdrli v zgradbo parlamenta. Predsednik vlade Maeen Abdulmalik ter drugi člani parlamenta so bili med vdorom skriti v stavbi. Stavbo parlamenta so varovali vojaki Tranzicijskega sveta južnega Jemna, ki ne podpirajo obstoječe vlade, zato dostop protestnikom ni bil pretirano otežen. Regijo Aden kontrolira separatistična skupina Južni prehodni svet, ki zahteva odcepitev južnega dela Jemna in ima podporo Združenih arabskih emiratov. Protestniki zahtevajo, da vlada izplača plače zaposlenim v javnem sektorju in pokojnine upokojenim vojakom.

Belgijske oblasti so aretirale Pjetra Shalo, bivšega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova, obdolženega vojnih zločinov na posebnem sodišču za vojne zločine na Kosovu v Haagu. Obtožbe proti Shalu, ki je znan tudi kakor Komandant Ujku, niso znane, do sojenja pa bo čakal v priporu. V Haagu sta bila obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu tudi že odstopljeni kosovski predsednik Hashim Thaci in vodja tajnih služb Osvobodilne vojske Kosova Kadri Veseli, ki sta obtožbe zanikala.

Japonsko okrajno sodišče v kraju Sapporo je odločilo, da je prepoved istospolnih porok neustavna. Trije istospolni pari so proti državi vložili tožbo in zahtevali odškodnino zaradi psihične škode, ki so jo utrpeli, ker jim je bila kratena pravica do poroke. Japonska podobno kot Slovenija sicer priznava civilno partnerstvo, kar zagotavlja nekaj pravnega varstva za istospolne pare, ne vključuje pa starševskih pravic do otrok partnerjev in dedovanja lastnine. Sodišče tožnikom odškodnine ni priznalo, so pa slavili simbolično zmago zaradi izreka o neustavnosti, saj je sicer v japonski ustavi zapisano, da je podlaga za poroko medsebojno soglasje “obeh spolov”. Okrajno sodišče se je tako raje oprlo na 14. člen ustave, po katerem so vsi ljudje po zakonu enaki in uživajo enake pravice.

Poslanci francoskega spodnjega doma so soglasno sprejeli zakon o minimalni starosti za privolitev v spolni odnos, ki je prvi takšen zakon v francoski zakonodaji. Zakon, ki ga mora obravnavati še senat, veleva, da lahko v spolni odnos privolijo samo osebe, starejše od 15 let. V skladu z obstoječo zakonodajo je sicer spolnost odraslih z mladoletniki prepovedana, vendar pa je dokazovanje spolnega nasilja nad mladoletniki izredno oteženo, saj obstoječa zakonodaja obravnava vse mladoletnike kakor osebe zmožne privolitve. Po novi zakonodaji so spolni odnosi z mladoletnimi sorodniki prav tako prepovedani. Francija se je za prvo določitev starostne meje privolitve v spolni odnos odločila zaradi povečanega števila poročil o spolnem nadlegovanju. Posilstvo pa v francoski zakonodaji definirajo le pretirana raba sile, grožnje in nasilje, v nasprotnem primeru gre za lažje kaznivo dejanje spolnega nasilja. V duhu svobode, enakosti in bratstva bi bil morda že čas, da bi tudi na tem področju razmislili o spremembi zakonodaje.

Podjetje Uber zavrača zahteve zaposlenih za več delavskih pravic v Veliki Britaniji. Vozniki namreč zahtevajo izplačilo minimalne plače za celoten čas, ko so prijavljeni v aplikacijo in tako na voljo strankam, kar lahko po rezultatih ameriških raziskav nanese tudi do tretjine delovnega časa. Podjetje Uber je izgubilo sodno bitko, ko je sodišče določilo, da so Uber vozniki delavci. Tako je Uber svojim voznikom moral priznati vsaj osnovne pravice. Ti sedaj prejemajo minimalno plačilo za čas vožnje in plačan dopust, niso pa upravičeni do bolniškega ali porodniškega staleža. Podjetje Uber se že tako s težavo prebija na nove trge, saj je v večini primerov soočen z nasprotovanjem taksistov in drugih ponudnikov prevozniških storitev.

Policija je taksistom, ki so protestirali proti rigoroznim pogojem testiranja na covid-19, skupno izrekla za več deset tisoč evrov kazni. Taksistom je vlada kasneje le naklonila testiranje samo enkrat na teden. Taksisti z izrečenimi kaznimi ostajajo nezadovoljni, saj trdijo, da niso kršili ukrepov za zajezitev epidemije ter ostalih predpisov. Visoke kazni komentira predsednik Sindikata taksistov Dejan Jefim.

Izjava

Strokovna društva, ki delujejo na področju zaščite pitnih voda, so pozvala k umiku novele zakona o vodah. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je predlagatelj zakona, predvideva gradnjo objektov tudi na vodovarstvenih območjih. Društva opozarjajo, da zakon ne ščiti podzemnih voda, preti jim višja onesnaženost, posledično pa to ogroža preskrbo prebivalstva s kvalitetno pitno vodo. Več o samem zakonu in njegovi neustreznosti pove Mihael Brenčič iz Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov.

Izjava

OFF je spisala vajenka Marja.