Ameriško ministrstvo za trgovino je izraelsko podjetje NSO Group, ki se ukvarja predvsem s proizvajanjem vohunske opreme, uvrstilo na črni seznam. Taka uvrstitev omejuje dostop do ameriške tehnologije, blaga in storitev. Črna lista naj bi bila posledica julija odkritih dokazov, da so tuje vlade s pomočjo programske opreme Pegasus vohunile za ameriškimi diplomati, akademiki, novinarji, vladnimi uradniki in poslovneži. Vse to pa je seveda v navzkrižju z interesi nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Vohunjenje ni prizadelo le Američanov; Pegasus je bil povezan tudi z vdori v telefone in uporabniške račune več kot 50 tisoč drugih aktivistov in politikov po svetu. NSO Group poleg tega toži Facebook zaradi domnevnega targetiranja več kot tisoč uporabnikov WhatsAppa z vohunsko opremo. Poleg tega so na črni seznam uvrstili še tri podjetja, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi - izraelski Candiru, ruski Positive Technologies in singapurski Computer Security Consultancies. Vsa ta podjetja naj bi trgovala s programsko opremo, ki omogoča nepooblaščene vdore. 

So pa ZDA veliko bolj milostne, ko pride do njihovih lastnih operacij. Ameriško obrambno ministrstvo je razsodilo, da v avgustovskem napadu z droni v Kabulu, v katerem so ubili deset civilistov, ni šlo za nikakršno kršenje vojnega prava, temveč le za žalostno napako. Zagrešili naj bi jo ne iz malomarnosti, pač pa zaradi netočne interpretacije podatkov, ki je privedla do napada na napačno hišo. Takoj po napadu so v Washingtonu trdili, da so v operaciji ubili odgovorne za napad na letališče v Kabulu, kjer je potekala ameriška evakuacija iz Afganistana. 

Kaže, da bo že četrta sestava izraelske vlade v zadnjih štirih letih morda stabilnejša od svojih predhodnic. Kneset je pod vodstvom premierja Naftalija Bennetta sprejel državni proračun za leto 2021 - prvega po letu 2018. Vseeno pa je bil dogovor sprejet le za las - zanj je glasovalo 61 od 120 poslancev. Če proračun, sicer vreden kar 168 milijard evrov, ne bi bil sprejet do 14. novembra, bi bil izpolnjen pogoj za predčasne parlamentarne volitve - že pete v zadnjih dveh letih. Proračun sicer vključuje tudi gradnjo naselij za judovske priseljence na okupiranem Zahodnem bregu. Mednarodno pravo to prepoveduje; Izrael je proti gradnji pozvalo 12 evropskih držav in tudi ZDA, a Izraelci na palestinski zemlji še vedno nameravajo zgraditi več kot 3000 domov. Ker je del Benettove koalicije tudi Arabska stranka, proračun vsebuje tudi nekaj več kot 8 milijard evrov za Palestince, ki živijo znotraj meja Izraela.  

Še ena država, ki se te dni ukvarja s sprejemanjem proračuna, tokrat za leto 2022, je Portugalska, kjer pa dogovora niso sklenili. Zato je predsednik Marcelo Rebelo de Sousa razpustil parlament, kar je državni svet tudi podprl. Sicer predsednik odločbe še ni podpisal, saj datum posledičnih predčasnih volitev še ni določen. Vladi, ki jo je sestavila Socialistična stranka s premierjem Antoniem Costo na čelu, bi mandat potekel konec leta 2023. Proračunski predlog je bil zavrnjen zaradi nestrinjanja koalicijskih partnerjev Socialistične stranke o socialni prihodnosti Portugalske. Predlog je sicer vseboval znižanje davkov za srednji razred in popandemično vlaganje v javni sektor, Costa pa si je prizadeval za znižanje proračunskega primanjkljaja. Komunistična stranka in Levi blok sta bila nezadovoljna zaradi prezrtih zahtev po razširitvi delavskih pravic, povišanju vlaganja v javno zdravstvo in izboljšavah v sistemu socialne varnosti, zato sta skupaj s skrajno desnimi strankami glasovala proti proračunu. 

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je z Mednarodnim kriminalnim sodiščem podpisal sporazum o sodelovanju s preiskavami tožilstva. S tem je Venezuela pristopila k upoštevanju Rimskega statuta in priznala avtoriteto sodišča. 

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je spremenil mnenje o posnetku pogovora z Bojanom Petanom, predsednikom uprave Državnega založniškega sklada. Posnetek, sicer iz leta 2007, je bil delno objavljen sredi oktobra, ko sta ga oba vpletena oklicala za lažno zlepljenko. Vizjak pa se je nato ta teden ob objavi celotnega posnetka odločil, da je ta vendarle pristen. Seveda le na način, ki potrjuje zlepljenost prejšnjih objav pogovora. V želji po razjasnitvi širšega ozadja pogovora je povedal, da si je prizadeval le za najboljše interese Term Čatež, saj naj bi vedel, da bo Petan škodil njihovemu poslovanju. Kdo bi ga želel diskreditirati in čemu so lepljenke namenjene, pojasni Vizjak.

Izjava

Prizna pa, da sta v sicer neuradnem pogovoru izrekla marsikaj neprimernega, predvsem glede pritiska na sodstvo. Stranke se na razkrite pogovore odzivajo različno: v Levici pozivajo k odstopu celotne vlade, SAB želi predčasne volitve, v LMŠ pričakujejo odziv policije in tožilstva, Počivalšek pa se bo o Vizjakovih dejanjih privatno pogovoril.