Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, je objavila načrt spopadanja z davčnimi utajami, imenovan Slabljenje osnove in premikanje dobička, ki je znan pod angleško kratico BEPS. George Turner iz mreže Tax Justice Network pojasni, kaj je iniciativa BEPS:

Najkorenitejša reforma, ki jo predvideva načrt, je obveza za multinacionalna podjetja, da objavljajo finančna poročila za vsako državo, kjer imajo izpostavo posebej in ne le za krovno podjetje. Na ta način bi bilo ugotavljanje izogibanja davkom lažje. A kritiki izpostavljajo, da bodo multinacionalke dolžne takšna poročila predati zgolj domačim davčnim oblastem, ne pa tudi oblastem v državah, kjer imajo podružnice, poročila pa tudi ne bodo nujno javno objavljena.

Poleg tega načrt ohranja koncept ločenih podružnic multinacionalk, ki med seboj poslujejo. Ta je v nasprotju s predlogi zagovornikov reforme svetovnega davčnega sistema, ki zahtevajo obravnavo multinacionalnega podjetja kot celote in nato delitev dobička ter davka glede na raven ekonomske aktivnosti v posameznih državah. Več o dokumentu BEPS pa v OFFsajdu ob petih.

Selitev dobička med državami v iskanju višjega dobička pa bo olajšano podjetjem iz azijsko-tihooceanske regije. Dvanajst tam ležečih držav je podpisalo prostotrgovinski sporazum, znan kot Transpacifiško partnerstvo, krajše TPP. Sporazum zapoveduje enakovredno obravnavo podjetij iz sodelujočih držav pri javnih naročilih, znižuje carine na različne produkte, od kmetijskih pridelkov do avtomobilskih delov in jekla, ter uvaja striktnejša pravila glede zaščite intelektualne lastnine. Najspornejši del, glede katerega se pogajalci niso zedinili vse do konca, pa se nanaša na patente za zdravila. Predlog ZDA, ki je predvideval 12-letno ekskluzivno pravico do izdelave patentiranega zdravila, je bil na koncu omiljen na 5 let, kar pa je še vedno več od trenutne zaščite v nekaterih izmed podpisnic. Organizacija Zdravniki brez meja meni, da je tudi to preveč in bo otežilo zdravljenje mnogih prebivalcev iz manj premožnih okolij.

V sporazum pomenljivo ni vključena Kitajska, ki je sprejetje dogovora pozdravila z opozorilom, da ne sme pomeniti zapiranja trgov za tretje države. Medtem je organizacija, ki spremlja finančne transakcije SWIFT, naznanila, da je kitajski juan postal četrta najbolj uporabljana valuta na svetu. Na lestvici je prehitela japonski jen in zaostaja le še za dolarjem, evrom in funtom. Kitajska je v zadnjih dneh napovedala nadaljno liberalizacijo trgovanja z juanom, a po besedah oblasti še preučuje možnosti za preprečevanje špekuliranja.

Vlada Združenih držav Amerike in naftno podjetje BP sta dosegla dogovor glede poplačila škode za razlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2010. BP bo plačal 20 milijard dolarjev, kar predstavlja najvišji tovrstni znesek v ameriški zgodovini. Znesek vključuje kazen za povzročeno okoljsko škodo, povrnitev stroškov zveznim državam, ki jih je razlitje prizadelo, in dodaten fond za popravilo škode, ki se bo pokazala v prihodnosti. Ločeno od tega je BP že plačal približno milijardo dolarjev za saniranje neposrednih posledic razlitja in 4 milijarde v poravnavi glede kazenskega pregona odgovornih.

Selimo se na staro celino. Evopsko sodišče je razsodilo, da program Varni pristan ne zagotavlja dovolj striktne zaščite osebnih podatkov. Program dovoljuje ameriškim podjetjem prenos osebnih podatkov Evropejcev v ZDA, kar bi bilo sicer nezakonito. Sodba predstavlja zaključek postopka, ki ga je sprožil avstrijec Max Schrems po razkritjih Edwarda Snowdna glede programa ameriških obveščevalnih služb, imenovanega PRISM.

Evropsko sodišče je te dni zaposleno. Poleg primera Varni pristan, je izdalo še dve sodbi, obe povezani z Veliko Britanijo. Razsodilo je, da Velika Britanija upravičeno zahteva od priseljencev iz drugih držav Evropske unije, da dokažejo pravico do prebivališča in dela, v kolikor hočejo prejemati socialne prejemke. Potrdilo pa je tudi legalnost otoške zakonodaje, ki zapornikom, obtoženim za hujše zločine, odvzema volilno pravico.

Onstran Sredozemlja, v Libiji, si je parlament, ki zaseda v mestu Tobruk na vzhodu države, podaljšal mandat. Ta sicer poteče 20. oktobra, zdaj pa je podaljšan za nedefinirano obdobje, dokler, po besedah tiskovnega predstavnika, “ne bo mogoča predaja oblasti novemu predstavniškemu telesu”. V Libiji ostajata dve nasprotujoči si oblasti, ena v Tobruku, ki jo podpira Zahod, in druga v Tripoliju, ki jo nadzorujejo islamistične sile. Mirovna pogajanja pod okriljem Združenih narodov med sprtima stranema se medtem nadaljujejo v Maroku.

Učitelji v Keniji so prekinili 5 tednov trajajočo stavko zaradi plač. Stavko je spražilo neizpolnjevanje obveznosti vlade, ki ji je sodišče naložilo 50-odstotno povečanje učiteljskih plač. Sindikati v izobraževanju pravijo, da se bodo vrnili na delovna mesta v skladu z novo sodno odločitvijo, ki stranema daje 90 dni za razrešitev nesoglasij.

Zaključujemo na sosednjem Hrvaškem. Tamkajšnji policisti bodo po novem na uniformah nosili kamere, s katerimi bodo snemali vse svoje interakcije z državljani. Program je po besedah hrvaške policije namenjen zaščiti policistov pred neupravičenimi obtožbami, hkrati pa tudi izboljšanemu nadzoru državljanov nad postopanjem represivnih organov. V sklopu modernizacije pa policija načrtuje tudi nadgradnjo informacijskega sistema, ki bo olajšal identifikacijo državljanov na terenu.