Izraelski parlament je s 94-imi glasovi za in desetimi proti sprejel zakon o odvzemu izraelskega državljanstva Palestincem, ki jih je sodišče spoznalo za krive tako imenovanih nacionalističnih napadov in so prejemali denarna sredstva Palestinske narodne avtoritete, krajše PNA. V skladu z zakonom izraelske oblasti lahko deportirajo te osebe v Gazo in na okupirani Zahodni breg. PNA zagotavlja štipendije družinam Palestincev, ki so bili zaradi napadov na Izraelce ubiti ali zaprti in posledično veljajo za narodne heroje. Palestina trdi, da so dodeljene štipendije oblika pomoči družinam v stiski.

Generalni sekretar zveze Nato, Jens Stoltenberg, je v Ankari Turčijo pozval k ratifikaciji pristopnih protokolov Finske in Švedske za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu. Poudaril je, da mora uradna Ankara nehati nasprotovati vstopu teh dveh držav v Nato, turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je dejal, da bi lahko Turčija ratifikacijo pristopnega protokola Finske obravnavala ločeno od Švedskega. Turčija je poleg Madžarske edina članica Nata, ki še ni ratificirala pristopa nordijskih držav.

Skupina kurdskih aktivistov je s protestno akcijo prekinila zasedanje Evropskega parlamenta. Medtem ko so evroposlanci razpravljali o zelenem načrtu za evropsko industrijo, so na balkonu plenarne dvorane razprli transparente s podobama kurdskega voditelja in enega od ustanoviteljev Delavske stranke Kurdistana, Abdullaha Öcalana. Mineva namreč 24 let, odkar je turška obveščevalna služba s pomočjo ameriške CIE v Keniji aretirala Öcalana. Turško sodišče ga je po aretaciji sprva obsodilo na smrt, pozneje pa so mu kazen znižali na dosmrtno ječo. Öcalan zaporno kazen prestaja v zaporu na otoku İmralı, kjer je bil do leta 2009 edini zapornik. Zaradi neprimernih pogojev, ki tam vladajo, je Turčija tarča mnogih kritik organizacij za človekove pravice. Po vsem svetu je včeraj sicer potekalo več protestniških akcij Kurdov in njihovih simpatizerjev, ki so pozivali k izpustitvi zaprtega voditelja.

Evropska komisija je odločila, da pred Sodiščem Evropske Unije sproži postopek proti Poljski v zvezi z delovanjem poljskega ustavnega sodišča in njegove sodne prakse. Poljska vlada po mnenju Evropske komisije namreč ni odpravila njenih pomislekov, ki izhajajo iz spornih odločitev ustavnega sodišča izpred dveh let in pod vprašaj postavljajo primarnost evropskega prava. Že konec leta 2021 je Evropska komisija sprožila lasten postopek zaradi ugotavljanja kršitev v povezavi z neskladnostjo pogodb Evropske unije s poljsko ustavo in odločitvami ustavnega sodišča, ki nacionalno pravo z ustavo postavljajo nad evropsko pravo. Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je odločitev Bruslja označil za »načrtovani napad na poljsko državo«.

Evropska unija zaradi neupoštevanja evropskih direktiv o zaščiti žvižgačev, prav tako pred Sodiščem Evropske unije, toži osem držav. Poleg prej omenjene Poljske še Nemčijo, Češko, Estonijo, Španijo, Italijo, Luksemburg in Madžarsko, saj te niso implementirale pravil, ki bi žvižgačem v javnem in zasebnem sektorju omogočila varno razkritje nepravilnosti. Direktiva o zaščiti oseb, ki razkrivajo kršitve evropskega prava, je decembra 2019 vzpostavila pravni okvir za zaščito žvižgačev. Ker 24 držav članic direktive ni pravočasno preneslo v svojo nacionalno zakonodajo in o tem obvestilo Komisije, jim je ta januarja lani izdala uradne opomine. Zaradi neizvajanja direktive so bili nadaljnji ukrepi sprejeti proti petnajstim državam članicam, od katerih jih je imelo navedenih osem nezadovoljiv odziv. Nemčija je v začetku meseca sicer pripravila osnutek zakona o uvedbi mehanizma zaščitnih ukrepov za žvižgače v podjetjih s 50 ali več zaposlenimi, a ga je konzervativna opozicija v zgornjem domu parlamenta blokirala.

Poklicni gasilci so se zbrali na protestnem shodu, na katerem so od vlade zahtevali odpravo nepravičnih plačnih razmerij in, kot so dejali, pošteno vrednotenje svojega dela. Shod nekaj sto gasilcev je organiziral Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije in se je začel na Trgu republike, od koder so pot nadaljevali pred vlado, kjer je spregovorilo več predstavnikov poklicnih gasilcev. Ves čas trajanja protesta so odmevali poki močnih petard, valil se je dim iz bakel, gasilci pa so na protest prišli tudi s sirenami. Pred zbrano množico je imelo govore več predstavnikov gasilcev, med drugim vodja Gasilske brigade Ljubljana, Silvo Puntarič.

Izjava

Do trenutne in prejšnjih vlad je bil kritičen tudi sindikalni zaupnik Aleš Simčič. 

Izjava

Iz vladnega poslopja sta med protestom v spremstvu varnostnikov prišla obrambni minister Marjan Šarec in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ta pa je zbrano množico tudi nagovorila - oziroma poskušala nagovoriti.

Izjava

Na ministrstvu za javno upravo zatrjujejo, da so poklicni gasilci ena bolje plačanih poklicnih skupin v javnem sektorju in da njihove plače vseskozi rastejo.

Družbenika Gen-I, Gen energija in Gen-EL, sta ob izteku enoletnega začasnega vodenja družbe na podlagi sodnega imenovanja določila novo poslovodstvo. Predsednik uprave je postal Maks Helbl, nova člana uprave pa Andreja Zupan in Sandi Kavalič. Vsi trije novi člani poslovodstva, ki bo Gen-I vodilo naslednjih pet let, so v podjetju zaposleni že več kot desetletje. Helbl je do sedaj opravljal funkcijo direktorja pravnega področja v družbi, Zupan je bila direktorica trgovanja, Kavalič pa vodja službe za upravljanje s tveganji.

Državni svet je iz zakonodajnega postopka umaknil tri predloge, ki predvidevajo ustanovitev pokrajin. Pobudo za umik je podal predsednik državnega sveta Marko Lotrič s pojasnilom, naj se poišče širši družbeni in politični konsenz ter pripravi boljši predlog. Za umik zakonodajnih predlogov je glasovalo trideset državnih svetnikov, trije so bili proti, šest pa se jih je glasovanja vzdržalo. Predloge zakona o ustanovitvi pokrajin, zakona o financiranju pokrajin in zakona o pokrajinah je državni svet sicer sprejel v prejšnjem sklicu in po Lotričevem mnenju predstavljajo dobro osnovo za nadaljevanje procesa ustanovitve pokrajin, ki pa jo je treba nadgraditi. Vlada je k predlogu zakona namreč podala negativno mnenje, lokalne skupnosti pa spodbujajo k ponovnemu razmisleku o ustreznosti predlaganih rešitev.

 

Študentje, mladi raziskovalci in asistenti v Sindikatu združenja podiplomskih študentov univerze Temple so konec januarja začeli s stavko za boljše delovne pogoje in plačilo. Po več kot letu dni zastalih pogajanj z univerzo Temple so nato preteklo sredo nekateri stavkajoči s strani univerze prejeli sporočilo, da je bila njihova oprostitev šolnine za spomladanski semester preklicana zaradi sodelovanja v Sindikatu in stavkovnih aktivnosti. Šolnino, do katere so bili upravičeni in ki v povprečju znaša 20 tisoč ameriških dolarjev, morajo stavkajoči, ki želijo v spomladanskem semestru nadaljevati s študijem, plačati do 9. marca. Prav tako so stavkajočim odrekli kritje zdravstvenega zavarovanja, ki ga univerza zagotavlja skupaj s šolnino. 

Vodstvo univerze se pri tem sklicuje na zakonodajo. V Pensilvaniji namreč delavci po zakonu nimajo pravice do stavke, kar pomeni, da niso  upravičeni do nadomestila in ugodnosti, povezanih z delom. Dostop do ugodnosti bo zaposlenim ponovno omogočen, ko se umaknejo iz udeležbe v stavkovnih aktivnostih. Iz sindikata sporočajo, da so razočarani nad potezo univerze, ki izplačuje plače, ki ne pokrivajo življenjskih stroškov v Filadelfiji. Ob zvišanju plač pozivajo tudi k podaljšanju starševskega dopusta, ki trenutno obsega pet dni, ter k cenovno dostopnejšemu družinskemu zdravstvenemu varstvu.

 OFF je pripravila vajenka Lara, mentoriral je Pero. Univerzitetno novičko je prispevala Eva.

Foto: Peter Žiberna