Ulice Buenos Airesa je preplavilo več 10.000 protivladnih protestnikov, razočaranih nad politiko predsednice Cristine Fernandez de Kichner. Protestniki vseh generacij, ki so se za spontani shod dogovorili s pomočjo socialnih omrežij, so napolnili trg Plaza de Mayo pred rožnato predsedniško palačo in z glasnim vzklikanjem opozarjali na naraščajočo inflacijo, kriminal in korupcijo v državi. Prebivalci Argentine Kichnerjevi, ki je bila leta 2011 izvoljena še za drugi predsedniški mandat, očitajo predvsem poslabšanje gospodarske slike v državi – inflacija je v zadnjih mesecih narasla na 12 odstotkov, zaradi slabšanja ekonomskih kazalcev pa je Argentino opozoril tudi že Mednarodni denarni sklad. Po zatrjevanju udeležencev gre za največji protest v Argentini v zadnjem desetletju. Manjši protivladni protesti so potekali tudi v mestih Cordoba, Mednoza in La Plata. Podporniki predsednice in vlade pa zatrjujejo, da protestirajo pripadniki srednjega in višjega razreda, ki želijo ohraniti le lastne privilegije, ne zmenijo pa se za znatno pomoč revnim.



Odvetnik ameriškega vojaka Bradleya Manninga, obtoženega kraje in izdaje vojaških ter diplomatskih dokumentov spletni strani WikiLeaks, David Coombs, je vojaškemu sodišču v oporišču Fort Maede ponudil delno priznanje krivde njegovega klienta. Kaj natančno je Manning pripravljen priznati, še ni jasno, zagotovo pa gre za sodni manever, s katerim želi vojakov odvetnik doseči, da bi tožilstvo zoper Manninga odpravilo glavno točko obtožnice, in sicer pomoč sovražnikom, za kar je zagrožena dosmrtna kazen. Odvetnik Coombs je prepričan, da je takšen očitek pretiran, saj naj ne bi bilo nobenega dokaza, da bi imel sovražnik od podatkov pretirane koristi, z izjemo nekaj malega zadrege, ki jo je imel State Department pred mednarodno javnostjo zaradi objavljenih depeš. Manning od sodišča v zameno za delno priznanje krivde ni dobil ničesar, tako da se bo sojenje, četudi bi sodišče kasneje delno priznanje sprejelo, nadaljevalo.



Razdeljena sirska opozicija skuša ob koncu večdnevnega srečanja v katarski prestolnici Doha poenotiti svoje vrste za učinkovitejši boj proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Assada tako na civilnem kot vojaškem področju. Nikoli povsem enotna sirska opozicija se je tekom 19-mesečnega zatiranja in spopadanja z Assadovimi milicami povsem razcepila, krovna opozicijska organizacija Sirski nacionalni svet pa je delujoča v tujini v tem času povsem izgubila stik z dogajanjem v Siriji in s posameznimi uporniškimi skupinami. Zahodne in zalivske države, ki podpirajo sirsko opozicijo, vidijo njeno učinkovitejše poenotenje pod Sirsko nacionalno iniciativo, ki naj bi jo vodil sirski disident Riad Seif, v njej pa bili zbrani predstavniki vseh uporniških skupin. Nameščena bi bila v Siriji in bi tako imela več vpliva na neposredno dogajanje v državi. Ali bo pobuda uspela, je odvisno predvsem od Sirskega nacionalnega sveta, ki se prav tako ta teden sestaja v Dohi in trenutno voli novo vodstvo. V prvih odzivih so predstavniki nacionalnega sveta izrazili dvom, da se bo z novo organizacijo sirska opozicija tudi zares poenotila in delovala bolj učinkovito.



V Ženevi pa medtem humanitarne organizacije Združenih narodov iščejo rešitev za vse večje težave pri dostavljanju humanitarne pomoči v Siriji. Sirske oblasti namreč vse bolj striktno preprečujejo prisotnost predstavnikov tujih človekoljubnih organizacij v državi, visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay pa je opozorila, da Rdeči križ v Siriji ne more opravljati niti osnovnih nalog. Po njenih podatkih osnovno pomoč potrebuje najmanj 1,2 milijona Sircev.



Italijanski senat je potrdil zakon, ki med drugim v italijanske osnovne šole uvaja obvezno učenje besedila italijanske državne himne. Za zakon je glasovalo 208 senatorjev, nasprotovalo pa mu jih je 145, med drugim tudi poslanci Severne lige, ki so ob glasovanju celo protestno zapustili dvorano. Po mnenju Severne lige je zakon, ki med drugim tudi uvaja 17. marec kot dan italijanske enotnosti, ustave, himne in zastave, fašističen in času neustrezen. Zakon je poslanska zbornica sprejela že junija, tako da bo že kmalu stopil v veljavo.



Velika Britanija bo do leta 2015 prenehala finančno pomagati Indiji. Finančno pomoč v letni višini 200 milijonov funtov bo Velika Britanija naslednje leto začela postopoma zmanjševati, dokler ta leta 2015 Indiji ne bo povsem presahnila. Kot je poudarila britanska ministrica za mednarodni razvoj Justine Greening, odločitev o prekinitvi pomoči nekdanji koloniji prihaja v zvezi z velikim gospodarskim napredkom Indije v zadnjih letih, ki je državo uvrstilo med globalne sile. Kljub prekinitvi finančne pomoči pa se bo tesno sodelovanje med Veliko Britanijo in Indijo nadaljevalo. Otoška država in azijska sila bosta po letu 2015 sodelovali predvsem na tehničnem, znanstvenem in zdravstvenem področju, kakor tudi na gospodarskem. Spremenjeno obliko sodelovanja so sicer britanske oblasti z indijskimi po zatrdilih Greeninigove dorekle že pred časom.



Sindikalni konfederaciji Pergam in 90 prihodnjo soboto ne bosta aktivno sodelovali v organizaciji protivladnih protestov v Ljubljani. Čeprav so do reformne politike Janševe vlade kritični, v obeh sindikalnih konfederacijah menijo, da socialni dialog z vlado še ni izčrpan, dogovor pa še možen in ga bodo v tej smeri tudi nadaljevali. V konfederaciji Pergam so poudarili, da se z organizatorji protesta strinjajo v kritiki vladnih varčevalnih ukrepov, ob tem pa opozarjajo na vedno slabši položaj delavcev v Sloveniji. Demonstracije, ki jih organizirajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija neodvisnih sindikatov Slovenije Neodvisnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije, bodo na ljubljanskem Kongresnem trgu sicer potekale v soboto, 17. novembra, od 11. ure dalje.



Sindikat delavcev dejavnosti energetike je predstavil razloge za umik referendumske pobude o zakonu o slovenskem državnem holdingu. Kot je znano, je sindikat pobudo umaknil prejšnji teden, potem ko je z vlado o zakonu dosegel dogovor. Vsebina le-tega do danes ni bila znana. Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike.



izjava je dosegljiva v posnetku celotne oddaje



Nevladna organizacija Umanotera je predstavila začetek kampanje za Zeleni preboj, s katero na spletni strani skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen vlado pozivajo k trajnostni politiki. Govorili smo z Renato Karba z Umanotere.



izjava je dosegljiva v posnetku celotne oddaje

In odziv vlade?

izjava je dosegljiva v posnetku celotne oddaje