Ameriška politika ne verjame prvotnim poročilom in vzrokom za torkov napad na ameriški konzulat v libijskem mestu Bengazi, v katerem je umrl ameriški veleposlanik v Libiji Christopher Stevens, poleg njega pa še trije Američani. Predsednik obveščevalnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Rogers je tako posumil, da je bil napad na konzulat predobro organiziran, usklajen in izveden, da bi šlo za napad iz protesta proti filmu, ki se norčuje iz preroka Mohameda, kot navajajo poročila. Nasilne reakcije na film so sicer zabeležili tudi v Kairu, kjer so protestniki prav tako napadli zgradbo ameriškega ambasadorja, le v Bengaziju pa je prišlo tudi do smrtnih žrtev. Da bi razjasnili, kaj se je v Libiji resnično dogajalo, je ameriški predsednik Barack Obama v državo že poslal 50 pripadnikov posebne protiteroristične enote, marince in preiskovalce FBI, proti libijski obali pa plujeta tudi dva rušilca, oborožena z raketami tomahawk. Puškina cev po znanem ameriškem prepričanju pač omogoča lažji uvid v resnico.

Protiameriški protesti pa so se medtem zaradi spornega filma preselili tudi v Jemen. V prestolnici je množica nezadovoljnežev obkolila poslopje ameriškega veleposlaništva, ga napadla in celo vdrla vanj. Policija je protestnike skušala pregnati s streli v zrak, kar ji sprva ni uspelo, kasneje pa ji jih je vendarle uspelo pregnati z območja veleposlaništva. Več ljudi je poškodovanih.

Skupina za oceno umrljivosti otrok, ki jo sestavljajo Svetovna banka, Svetovna zdravstvena organizacija, Sklad Združenih narodov za otroke in Sklad združenih narodov za prebivalstvo, je v posebnem poročilu ugotovila napredek pri zniževanju umrljivosti otrok. Po navedbah poročila se je umrljivost otrok, mlajših od petih let, v zadnjih dveh desetletjih prepolovila, saj je denimo leta 1990 pred petim rojstnim dnevom umrlo okoli 12 milijonov ljudi, lani pa 6,9. Kljub napredku vsak dan zaradi najrazličnejših razlogov – od bolezni pa do vojn – še vedno umre okoli 19.000 otrok, od tega okoli 40 odstotkov že v prvem mesecu življenja.

Močno zmanjšana umrljivost otrok na globalni ravni, ki jo beleži statistika Skupine za oceno umrljivosti otrok, pa seveda ni geografsko enakomerno porazdeljena. Maša Gorjup s slovenskega Unicefa nam je povedala, v katerih območjih sveta je umrljivost otrok še vedno velika, in naštela razloge zanjo.

Izjava je dosegljiva v posnetku celotne oddaje.

Mehiška mornarica se je pohvalila s prijetjem samooklicanega vodje Zalivskega narko-kartela. Moškega, ki se je predstavil kot Jorge Eduardo Costilla Sanchez, je znan pod vzdevkom “El Coss” in je bil na seznamu 37 najbolj iskanih narko botrov v Mehiki, za pomoč pri njegovi aretaciji pa je bilo ponujenih 2,2 milijona dolarjev, so mehiške oblasti aretirale v severovzhodni mehiški zvezni državi Tamaulipas. Pred tednom so mehiški varnostni organi aretirali tudi drugega domnevnega vodjo Zalivskega kartela Maria Cardenasa Guillena, ki je znan kot “El Gordo”. Zalivski kartel, od leta 2010 razdeljen na dva dela, je od takrat izgubil precej vpliva, saj se je razšel z zavezniki iz klana, kar je med tolpama povzročilo vojno.

Nekdanji egiptovski premier, ki je egiptovsko vlado vodil v času padlega predsednika Hosnija Mubaraka, Ahmed Nazif, je zaradi nezakonitega bogatenja obsojen na 3 leta zapora. Nazif, ki se je premierskega položaja držal vse od izbruha vstaje proti Mubaraku januarja lani, mora zaradi zlorabe položaja ob tem plačati tudi kazen v višini dobrega milijona evrov. Nazifov primer sicer spada v sklop procesov, ki jih je egiptovsko pravosodje sprožilo po Mubarakovem padcu februarja lani proti vsem visokim predstavnikom njegovega režima.

Posebno sodišče za genocid v Kambodži je za nedoločen čas odložilo sojenje nekdanji ministrici v režimu Rdečih kmerov Leng Thirith. 80-letna nekdanja ministrica, obtožena vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, že dlje časa boleha za Alzheimerjevo boleznijo in ker so strokovnjaki prepričani, da ne obstajajo realne možnosti, da bi se njene kognitivne sposobnosti povrnile, se je sodišče odločilo, da sojenje ne bi bilo smiselno. Leng Thirithovo bodo tako v petek izpustili iz pripora, sodišče pa obtožb proti njej, čeprav je sojenje za nedoločen čas zamrznilo, ni ovrglo. Posebno sodišče sicer nadaljuje sojenje trem nekdanjim voditeljem režima Rdečih kmerov, med drugim tudi njenemu možu, nekdanjemu ministru za zunanje zadeve Leng Saryju.

Nizozemska po prvih preštetih glasovih včerajšnjih parlamentarnih volitev ostaja v rokah proevropskih strank. Vladajoči liberalci premiera Marka Rutteja in njihovi prvi zasledovalci, laburisti izredno popularnega nekdanjega Greenpeacovega aktivista Diedrika Samsoma so v skladu z napovedmi pobrali največji delež glasov volivcev, ki so vodilnima nizozemskima strankama zaupali celo precej višjo podporo kot so jo napovedovale predvolilne ankete. Stranki sta si skupaj zagotovili 78 poslanskih mest, kar v 150-članskem parlamentu zadostuje za skromno večino, kljub temu pa koalicija liberalcev in laburistov po besedah predsednika slednjih ni samoumevna. Največje razočaranje je doživela ekstremno desna Svobodnjaška stranka Geerta Wildersa, ki je minuli Ruttejevi manjšinski vladi vseskozi nudila podporo in z zavrnitvijo varčevalnega proračuna povzročila tudi njen padec, tokrat pa so ji volivci namenili vsega 15 poslanskih mest.

Na Slovaškem poteka največja stavka učiteljev v zgodovini. Po navedbah učiteljskega sindikata je danes ostala zaprta večina šol po državi, stavki pa se je priključilo tudi več univerz. Učitelji so začasno prekrižali roke zaradi nezadovoljstva z višino plač. Te v povprečju znašajo od 600 do 700 evrov, odvisno od predmeta, ki ga poučujejo. Povprečna plača na Slovaškem znaša 800 evrov.