Največja izraelska banka Bank Hapoalim BM je pristala na plačilo v vrednosti slabih 800 milijonov evrov sodne poravnave in priznala krivdo na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike. Obtožnico proti njej je vložilo ameriško pravosodno ministrstvo, v kateri banko in njeno švicarsko podružnico obtožuje, da je ameriškim davčnim obvezancem omogočala prikriti slabih 7 milijard evrov. Skozi dobrih 5.500 skrivnih švicarskih in izraelskih računov so se ti lahko izognili plačilu davkov v ZDA. Ministrstvo je leta 2008 sprožilo preiskavo omogočanja ameriškim državljanom z računi v tujih bankah, da se izmikajo plačevanju davkov. V ločenem procesu sta Bank Hapoalim BM in njena švicarska podružnica privolili v plačilo 27 milijonov evrov Združenim državam Amerike zaradi njune vpletenosti v shemo pranja denarja mednarodne nogometne organizacije FIFA. Njenim uslužbencem naj bi namreč pomagali oprati podkupnine v vrednosti dobrih 18 milijonov evrov.

V veljavo je stopil sporazum o zmanjšanju proizvodnje nafte, ki so ga v prvi polovici aprila sprejele države OPEC-a, Rusija in druge države proizvodnice nafte. Sporazum določa, da se bo proizvodnja nafte v maju in junija zmanjšala za slabih 10 milijonov sodčkov na dan. Sporazum prihaja v odgovor na padec cen nafte, posledico pandemije novega koronavirusa, ki je za tretjino zmanjšala globalne potrebe po nafti. Mednarodna agencija za energijo sicer ocenjuje, da bi lahko bile svetovne kapacitete za skladiščenje nafte zapolnjene do srede junija.

Oblasti v belgijski regiji Valonija so dejale, da je v reki Šeldi na območju regije umrlo 50 do 70 ton rib. Razlog za to je izliv kaše sladkorne pese iz predelovalnice v severni Franciji 9. aprila. Valonske oblasti za škodo krivijo tudi prepočasno ukrepanje francoskih oblasti, ki jih o izlivu niso obvestile. Ostanki pese vsebujejo veliko organskih snovi, zaradi katerih se je znižala raven kisika v reki. Medtem ko so francoske oblasti posledično uporabile kisikove črpalke, pa je belgijskim za to zmanjkalo časa, ker o izlivu niso bile obveščene.

Novice iz Slovenije

Na izredni seji državnega zbora so poslanci podprli sklepe vlade, da za tri zakone iz protikoronskega paketa ali svežnja, kakor vam je ljubše, ni mogoče razpisati referenduma. Zakone, ki naj bi gospodarstvu, upravi, pa tudi državljanom pomagali prebroditi krizo med in po razsajanju virusa, so sprejeli v torek, sklep o nedopustnosti referenduma pa je omogočil, da v veljavo stopijo že danes. V vladni koaliciji so prepričani, da jim to omogoča devetdeseti člen ustave, ki govori o nedopustnosti referendumov na nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Vse to ni prepričalo opozicijskih strank. Te opozarjajo na vsebinske dele zakonov, ki niso namenjeni odpravljanju posledic epidemije. Poleg tega predsednik državnega zbora Igor Zorčič ni dopustil poslancu Levice Boštjanu Koražiji vložiti postopkovnega predloga zaradi hrupa v dvorani. Zorčič odgovarja, da so bili vodje poslanskih skupin seznanjeni z dnevnim redom. Med vsem tem demokratično birokratskim žargonom ste morda zasledili, da se opozicija počuti izigrano, zaradi česar so vsi opozicijski poslanci po bojda neregularnem glasovanju sejo zapustili in napovedali sklic seje komisije za poslovnik. Tam bodo po pravilih, predpisanih z baročno natančnostjo, o parlamentarni demokraciji poskušali priti stvari do dna. 

Izsek

Aha, da ne pozabimo: Živel prvi maj, dan dela, delavk in delavcev! Namesto običajnih piknikov, ki smo jih navajeni na ta dan, sta za danes napovedana le dve skoraj druženji – točno ob poldnevu se začne protivladni sprehod po mestu, sedem ur kasneje pa bodo proti vladi protestirali kolesarji. Kolesarjenje organizirajo iste skupine kot protest z balkona, za katere desnosučniki verjamejo, da so edine prave nevladne organizacije v Sloveniji. Protestno vzdušje, ki se je začelo že v ponedeljek, ko je politične točke nabiral predvsem pojoči major Ladislav Troha, je nemara spodbudilo razkritje številnih morebitnih afer v zvezi z nabavo zaščitne opreme.

A Slovenci vedite, krizni dobičkarji niso izigrali samo vas, niste sami! V Bosni in Hercegovini na primer najbolj odmeva posel Federacije Bosne in Hercegovine s podjetjem Srebrna malina, ki si jo lasti TV voditelj Fikret Hodžić. Ta v trenutku podpisa pet milijonov evrov težke pogodbe ni imela dovoljenja za uvoz blaga v Bosno in Hercegovino. Civilna zaščita je kljub temu vseh 80 ventilatorjev – po tem, ko so nekaj dni čakali na mejnem prehodu – sprejela in so trenutno na strokovnem pregledu. Po standardih slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotovo dosegajo vse standarde, tako kot golf dvojka!