Sirske vladne sile in njihovi zavezniki so po dobrih štirih letih bojev zavzeli vse ključne dele mesta Alep, strateško najpomembnejšega bojišča sirske državljanske vojne. Predstavniki Rusije in Turčije so izpogajali prekinitev ognja, ki bi omogočila umik uporniških enot in civilistov iz premaganih enklav, čeprav se k dogovoru niso zavezale vse regionalne šiitske milice in na obrobjih mesta še vedno prihaja do spopadov. Evakuacija, ki naj bi se začela v zgodnjih jutranjih urah, se v času, ko o tem poročamo, še ni začela.

Pravi kontrast diplomatsko in vojaško napeti situaciji v Siriji pa je bilo mogoče videti v Parizu, kjer je francoski predsednik François Hollande slavnostno otvoril razstavo svetovne kulturne dediščine iz iraško-sirske regije, naslovljene “Brezčasna najdišča”. V svojem nagovoru za izbrano občinstvo je razstavo označil kot “militantno dejanje za vse obiskovalce, ki ne bodo prišli zato, ker je brezplačna, temveč ker želijo biti akterji in ne zgolj opazovalci pri ščitenju dediščine”. Razstava se ponaša z artefakti in posnetki z vseh najdišč, ki so zaradi vojaških spopadov nedostopna, Hollande pa je že otvoril sebčkanje ob virtualnih rekonstrukcijah zgodovinskih čudes.

Da politična in kulturna vprašanja nikakor niso kategorično ločena, kaže tudi odločitev nizozemskega sodišča v Haagu, da zgodovinsko zbirko z naslovom “Krim: Zlato in skrivnosti iz Črnega morja” vrne Ukrajini. Za njeno vrnitev so sicer prvi zaprosili štirje muzeji na Krimu, ki so tudi originalni lastniki zbirke in so jo posodili na Nizozemsko mesec dni pred priključitvijo Krima Rusiji. Sodišče v obrazložitvi navaja, da je zbirka kulturna dediščina Ukrajine in ne Krima, saj ta ni suverena država.

Namesto muzejskih zbirk pa jih v Albaniji skrbi informacijska tehnologija. Taulant Balla, poslanec vladajoče Socialistične partije iz Albanije, je medijem predstavil osnutek zakona, ki bi naložil obvezno registracijo spletnih portalov v predvolilnem času pri tako imenovanem Svetu za nadzor medijev, ki deluje v okviru Centralne volilne komisije. Osnutek zakona predvideva zaprtje vseh neregistriranih spletnih portalov, ki širijo, kar predlagatelj imenuje, “volilno propagando”. Neodobravanje vladi nenaklonjenih spletnih portalov je v preteklosti javno izrazil tudi Ballev šef in premier Albanije Edi Rama, ki jih je označil za šarlatane, dezinformatorje, avtorje političnih blogov pa za “neizvoljeno stranko propadlih politikov”.  

Volitve povzročajo sive lase tudi Gambijcem. Tamkajšnje varnostne sile so zasedle stavbo volilne komisije, domnevno zaradi spreminjanja volilnega rezultata. Do zaostritve volilnega konflikta je prišlo tik pred prihodom vodilnih predstavnikov Ekonomske zveze zahodnoafriških držav, ECOWAS. Ti so posredovali pri poraženem predsedniku Jahyu Jammehu in ga, zaenkrat neuspešno, pozvali, naj sprejeme volilni poraz. V nasprotnem primeru je predsednik ECOWAS-ove komisije Marcel de Souza omenil tudi možnost vojaškega posredovanja regionalnih sil v Gambiji. Jammehova stranka APRC je včeraj vložila zahtevo za razveljavitev volitev na sicer že leto in pol nedejavno vrhovno sodišče.  

Lojze Peterle po drugi strani ne namerava izpodbijati volilnega poraza, čeprav je Evropska ljudska stranka raje kot njega, kot svojega kandidata za mesto predsednika Evropskega parlamenta izbrala Antonia Tajanija. Tajani, sicer član italijanske desničarske stranke Naprej Italija, bi na funkciji zamenjal dosedanjega predsednika iz vrst socialnih demokratov Martina Schultza. Takšno nasledstvo bi sledilo dogovoru med Ljudsko in Socialdemokratsko stranko, da po odstopu Schulza njegovo mesto zasede kandidat Ljudske stranke. Socialni demokrati temu dogovoru zdaj nasprotujejo, saj bi tako Ljudska stranka predsedovala Evropski komisiji, Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu. Socialni demokrati so za svojega kandidata izbrali Giannija Pittelija, bližnjega sodelavca bivšega italijanskega premiera Mattea Renzija, ki je ob kandidaturi že naznanil konec velike koalicije med socialnimi demokrati in Ljudsko stranko.

Mestna občina Maribor in podjetje Iskra Sistemi sta sklenila sodno poravnavo glede spora o prenovi semaforskega sistema, ki vključuje zloglasne mariborske radarje. Občina bo Iskri zaradi predčasne prekinitve pogodbe pred tremi leti izplačala sedem milijonov evrov v petih obrokih, kar je približno deset milijonov manj od zadnje Iskrine zahteve v oktobru. Radarji skupaj z ostalo opremo v domnevni vrednosti 2,5 milijona evrov prehajajo v občinsko last, župan Andrej Fištravec pa obljublja njihovo odstranitev. Poravnavi navkljub pa na ljubljanskem sodišču še vedno teče postopek za ugotavljanje ničnosti pogodbe z Iskro, ki ga je zaradi domnevnega oškodovanja države in občine vložilo državno pravobranilstvo in čaka na ustavno presojo Zakona o pravnem varstvu pri postopkih naročanja. Sodni spor med mariborsko občino in Iskra Sistemi se vleče že od marca 2013, ko je zahtevek Iskre nihal med 70 in 700 milijoni evrov, potem ko je takrat novoustoličeni župan Fištravec zavrnil predlog za ravno sedem milijonov evrov.

Sodni mlini pa meljejo toliko hitreje na Krasu. V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so včeraj poudarili, da odpuščanja zaposlenih v Lipici Turizem ob stečaju in ponovni združitvi s Kobilarno niso sprejemljiva in se s tem pridružili petkovim protestom Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Zaposleni naj bi se po odpovedi stare pogodbe o zaposlitvi ponovno potegovali za delovna mesta preko novih razpisov in s tem izgubili vse prej pridobljene pravice. Sindikati poudarjajo, da je tak postopek v nasprotju z odločitvijo okrožnega sodišča v Kopru. To je namreč prejšnji teden začelo postopek za stečaj Lipice Turizma, po katerem bo polovica zaposlenih odpuščenih brez odpravnin, ostalim pa bi nadaljnje delo ponudila Kobilarna Lipica. Peter Majcen, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, dogajanje obsoja:  

Izjava

OFF sta pripravila vajenca Natan in Neja