Rakete so OFF

Rakete so OFF

Aktualno-politična novica
Al al
8. 1. 2020 - 15.00
 / OFF

O umoru drugega najpomembnejšega človeka v Iranu
 / 3. 1. 2020
Iran je na oporišči v Iraku z ameriškimi in Natovimi silami izstrelil balistične rakete. Dvaindvajset raket je bilo izstreljenih kot povračilni ukrep ameriškemu atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija [kasEma solejmAnija]. Število žrtev in poškodovanih še ni znano, Iran trdi, da so ubili 80 ameriških vojakov, ameriške oblasti še niso podale izjave o žrtvah, vendar preostale sile niso utrpele izgub. Napadeni sta bili bazi v Al Asadu 200 kilometrov zahodno od Bagdada in v Erbilu v Kurdistanu na severu Iraka. V letalski bazi Al Asad, ki so jo gradila jugoslovanska podjetja, so stacionirani ameriški vojaki, ki urijo iraške enote, ter danski vojaki, v Erbilu pa sile koalicije v boju proti Islamski državi, ki delujejo pod nemškim poveljstvom. Tu je nameščenih tudi šest pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo po zadnjem incidentu evakuirani skupaj z nemškimi partnerji, ki so napovedali umik dela enot iz konfliktnega območja v Jordanijo in Kuvajt. Po besedah ministra za obrambo Karla Erjavca sta na bazo v Erbilu letela zgolj dva raketna izstrelka.

Izjava

Operacija umika pa je zgolj začasna.

Izjava

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je tvitnil, da je bil napad storjen v samoobrambi ter da njihov cilj ni eskalacija situacije v vojno, temveč se le želijo zaščititi pred kakršno koli agresijo. Odnosi med državama se vse bolj poslabšujejo, odkar so ZDA maja lani enostransko odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in uvedle sankcije proti Iranu. Med deklariranimi cilji sankcij je tudi zamejitev iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, ta pa se v vojaškem smislu najbolj odraža prav prek Iranske revolucionarne garde oziroma njihovega oddelka al Kuds, ki jim je poveljeval umorjeni Solejmani.

V Iranu je strmoglavil Boeing 737 ukrajinske letalne družbe Ukraine International Airlines, ki je bil na poti v Kijev. V nesreči so umrli vsi potniki in osebje. Po podatkih, ki jih je posredovalo ukrajinsko veleposlaništvo v Iranu, je do nesreče prišlo zaradi okvare motorja. To je že tretja nesreča tega modela letal po dveh nesrečah v Etiopiji marca lani in Indoneziji oktobra leta 2018. Boeing se je z American Airways dogovoril za povračilo škode, ki jo je družba utrpela zaradi odpovedi letov s tem modelom letala v letu 2019.

Severni tok deli Evropsko unijo
 / 13. 3. 2017
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan bosta danes v Istanbulu otvorila plinovod Turški tok. Z novim plinovodom bo Rusija tako pri dobavi plina Turčiji in južni oziroma jugovzhodni Evropi lažje zaobšla Ukrajino. Ukrajina in Rusija sta sicer nedavno podpisali dogovor o tranzitu ruskega plina čez Ukrajino, ki tranzit zagotavlja še vsaj pet let, a se količina le-tega postopno manjša. Turški tok na poti od mesta Anapa na jugozahodu Rusije do evropskega dela Turčije prečka Črno morje in za Turčijo predstavlja znatno finančno korist, saj potreba po zemeljskem plinu v tej državi stalno narašča, domača proizvodnja zemeljskega plina pa zadošče le dvema odstotkoma porabe. Po Črnem morju tečeta dve cevi plinovoda, vsaka s kapaciteto skoraj 16 milijard kubičnih metrov plina letno. Ena je namenjena zgolj turški porabi, plin iz druge pa naj bi potoval vse do Avstrije. V tem letu je ruski plin iz centrale v Turčiji že prejela Bolgarija. Do novega plinovoda so kritične ZDA, ki so predpisale kazni za podjetja, ki sodelujejo pri tem projektu, kot tudi pri projektu Severni tok 2, češ da gre za političen vzvod, ki bo oslabil vezi med ZDA in Evropsko unijo. Več o Turškem toku v OFFsajdu ob 17-ih.

O Trumpovi trgovinski vojni proti Kitajski in ali ZDA sploh lahko znižajo svoj trgovinski primanjkljaj.
 / 12. 8. 2019
Na Kitajskem je začela veljati nova zakonodaja o tujih investicijah, ki naj bi naslovila dolgotrajna pritoževanja tujih podjetij v državi. Nova zakonodaja predvideva enakopravno obravnavo tujih in domačih podjetij na kitajskem trgu in izboljšuje zaščito intelektualne lastnine. Po novi zakonodaji tuja podjetja ne potrebujejo več kitajskega partnerja za zagon podjetja na Kitajskem. Prav tako bo odslej prepovedano uporabljati sredstva za prisilo tujih podjetij, da posredujejo svojo tehnologijo kitajskim družbam, kar naj bi bil eden izmed ključnih sporov znotraj trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Kitajske oblasti so sprejele zakonodajo v času, ko se soočajo z vedno večjo konkurenco tujih investicij na drugih azijskih tržiščih, predvsem v jugovzhodni Aziji.

Indonezija je odposlala štiri bojna letala, osem bojnih ladij ter številne ribiške ladje v Južnokitajsko morje zaradi spora s Kitajsko glede nasprotujočih si ozemeljskih zahtev. Spor se je začel ob koncu leta, ko je ladja kitajske obalne straže skupaj z več ribiškimi ladjami vstopila v indonezijske teritorialne vode ob obali severnih Natunskih otokov. Spor je poslabšal sicer prijateljske odnose med državama, saj je Kitajska največji indonezijski trgovinski partner ter investitor. Kitajska zagovarja lastništvo nad večino Južnokitajskega morja na podlagi svojih zgodovinskih tržnih podvigov na tem območju. Preostale države jugovzhodne Azije, ki jih podpirajo ZDA in večina mednarodne skupnosti, pa trdijo, da to nima nobene pravne podlage. Novonastali spor je le še eden od mnogih nasprotujočih si ozemeljskih zahtev med številnimi azijskimi državami. 

Evropska komisija je predstavila nova pravila za zaščito potrošnikov pri spletnem poslovanju. Ta prepovedujejo uporabo avtomatiziranih botov za nakup večjega števila vstopnic na koncerte ali športne dogodke z namenom, da se te nato preprodaja po nižji ceni. Poleg tega so prodajalcem prepovedali umeščati lažne ocene potrošnikov na svoje spletne strani. Pravila zagotavljajo, da bo potrošnik prejel informacijo, če so ceno svoje aktivnosti določili s sledenjem njegove internetne aktivnosti in če je ponujena cena višja kot druge v zadnjih tridesetih dneh. Zavzema se tudi, da bo preverjala pristnost navedenih popustov s podatki o ceni izdelka v zadnjih tridesetih dneh. Uvedene so tudi kazni za kršitelje, te lahko dosežejo do štiri odstotke letnega prihodka podjetja, ki redno ne upošteva novih pravil. Članice EU morajo v dveh letih nova pravila vključiti v svojo zakonodajo.

Slovenska država je izdala desetletne obveznice v vrednosti 1,5 milijarde evrov, s čimer namerava poplačati že obstoječe obveznice, ki bodo zapadle 27. januarja. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki predstavlja pogodbo, s katero se izdajatelj, v temu primeru Slovenija, obveže, da bo vlagatelju, ki kupi obveznico v določenem času, povrnil posojilo z obrestmi. Preprosto povedano, obveznica je posojilo oziroma način zadolževanja, ki ga izda država. Finančno ministrstvo trdi, da bo trenutna razlika v obrestnih merah, ki so trenutno nizke, ugodno vplivala na proračunske prihranke. Slovenija tako izkorišča nizke obrestne mere za ugodno poplačilo dolga iz preteklih let. Svetovno povpraševanje po novi slovenski obveznici je bilo zelo veliko, zbiranje naročil se je končalo že v manj kot enem dnevu. Z novo obveznico se bo država zadolžila v skupni vrednosti za 1,58 milijarde evrov.

OFF sta pripravila vajenca Timi in Aljaž.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.