Mehiška vlada stopnjuje ukrepe za varovanje južne meje z Gvatemalo, da bi upočasnila pritok migrantov, ki se iz srednjeameriških držav pomikajo proti Združenim državam Amerike. V ta namen so na mejo poslali 6 tisoč pripadnikov Narodne garde, sicer službe civilne zaščite, ki je bila marca ustanovljena kot del vladne strategije za boj proti mamilarskim kartelom. Narodna garda je ustavila napredovanje večje karavane migrantov proti severu, ob tem pa so zamrznili bančne račune posameznikov, osumljenih tihotapljenja ljudi. Razlog za takšne ukrepe lahko vidimo v grožnjah ameriške vlade, ki je zagrozila z uvedbo petodstotne carine na ves uvoz iz Mehike. V maju so na meji z Mehiko ameriške mejne patrulje preprečile 144 tisoč prehodov meje, kar je največ v zadnjih 13 letih.

Britanska premierka Theresa May tudi uradno odstopa s položaja vodje konservativne stranke. Za to se je May odločila že pred tedni, ker ji v parlamentu ni uspelo pridobiti dovolj podpore za dogovor o izstopu iz Evropske unije. May je položaj zasedla po odstopu Davida Camerona leta 2016, potem ko so Britanci presenetljivo glasovali za izstop iz Unije. Kljub temu da skladno s stališčem stranke brexita pred tem ni podpirala, je May prevzela breme pogajanj o izstopu. Neuspeh brexita pa je vodil v izgubo podpore May znotraj stranke in odstope več ministrov. Torijci bodo naslednika na čelu stranke izbrali v večkrožnem glasovanju, ki se bo končalo 22. julija. Do takrat May ostaja na čelu britanske vlade. Za položaj se za zdaj poteguje enajst kandidatov.

Odstop je podal tudi danski predsednik vlade Lars Løkke Rasmussen, in sicer zaradi rezultatov na sredinih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila stranka socialdemokratov Mette Frederiksen. Rasmussenova liberalna stranka Venstre, ki je v državi vladala 14 od zadnjih 18 let, je sicer prejela 43 od 179 sedežev v parlamentu, kar je 9 sedežev več kot na volitvah leta 2015, ko je prav tako zaostala za socialdemokrati. A je hud poraz in izgube 21 sedežev doživela njihova koalicijska partnerica - Danska ljudska stranka. Desni blok, ki je trenutno na oblasti, pa je zato ostal brez možnosti, da ponovno sestavi koalicijo.

Afriška unija je po zasedanju v Adis Abebi v Etiopiji iz svojih vrst začasno izključila Sudan. S tem ukrepom je organizacija zagrozila že aprila in sudanskemu prehodnemu vojaškemu svetu, ki v državi vlada od odstavitve predsednika Omarja al-Baširja, naložila, da naj omogoči prenos oblasti na civilno vlado. To naj bi bil tudi pogoj, da bi se lahko Sudanu ponovno omogočilo članstvo v Uniji. Tokratna odločitev sledi nasilnemu zatrtju demonstracij v glavnem mestu Sudana Kartumu, zaradi česar se je odzvala tudi organizacija Združenih narodov in iz države odpoklicala nekatere uslužbence. V Sudan je sicer danes prispel etiopijski predsednik vlade Abij Ahmed, da bi vodil pogovore med vojaškimi in opozicijskimi voditelji.

Selimo se na jugovzhod Afrike, kjer je v glavnem mestu Malavija Lilongwe policija s solzivcem pregnala protestnike, ki so že tretji dan zahtevali odstop predsednika države Petra Mutharike. Mutharika je konec maja na predsedniških volitvah tesno premagal Lazarusa Chakwero, voditelja opozicijske Malavijske kongresne stranke, krajše MCP, in s tem pridobil drugi petletni mandat na čelu države. Rezultata volitev opozicija ni sprejela, MCP pa je ob navajanju nepravilnosti v desetih od skupno 28 okrožij na sodišče podalo pritožbo. Večina protestnikov naj bi podpirala stranko MCP in njenega voditelja Chakwero, zaradi česar jih je predsednik države Mutharika obtožil, da nameravajo nasilno zrušiti vlado.

Nemški parlament je odobril pristopni protokol o vstopu Makedonije v zvezo NATO, a odložil odločitev glede začetkov pristopnih pogajanj Makedonije in Albanije za vstop v Evropsko unijo. Vladi obeh potencialnih kandidatk za širjenje Unije sta upali, da se bo datum za uradni začetek pristopnih pogajanj določil 18. junija, ko se sestane Evropski svet, a to sedaj ne bo mogoče. Obenem naj bi začetke pristopnih pogajanj ovirali Nizozemska in Francija - slednja je tudi načelno proti nadaljnji širitvi Unije. Makedonski predsednik Zoran Zaev je ob svojem obisku v Bruslju ta teden ob tem opozarjal, da bi odlašanje z začetkom pristopnih pogajanj lahko “ogrozilo njegovo proevropsko vlado”, ki je uspela izpogajati tako imenovani prespanski sporazum in je zato, da bi se lažje pridružila EU, uradnemu imenu države dodala pridevnik “Severna”.

Vlada je na predlog Ministrstva za infrastrukturo upravljanje mariborskega Letališča Edvarda Rusjana predala Družbi za upravljanje investicij, krajše DRI. Prihodnji teden se namreč izteče odpovedni rok sedanjemu najemniku, ki je prek družbe SHS Aviation v rokah kitajskih lastnikov, Sloveniji pa je grozilo, da bi morala vračati šest milijonov evropskih sredstev, ki jih je pred leti prejela za obnovo objektov na letališču. DRI licence za upravljanje z letališči nima, zato gre pri tem za kratkoročno rešitev, ministrstvo pa želi bodisi vzpostaviti koncesijsko partnersko razmerje ali sprožiti postopek prodaje letališča.