Makedonija in NATO

Makedonija in NATO

Oddaja
23. 1. 2019 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Makedonsko-grški spor o imenu najjužnejše izmed nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik je spet v središču pozornosti. Potem ko je v makedonsko sobranje potrdilo prespanski sporazum, ki predvideva spremembo imena v Severna Makedonija, je zdaj žogica na strani Grčije. Predvidoma jutri bo grški parlament odločal o ratifikaciji dogovora, ki pa je negotova. Kot je znano, imenu Severna Makedonija nasprotuje Sirizina nekdanja koalicijska partnerica, nacionalistična stranka “Neodvisni Grki”, ki je prav zaradi tega napovedala, da bo zapustila vlado*, po nekaterih raziskavah pa imenu nasprotuje tudi več kot 70 odstotkov Grkov.

Grško-makedonski spor se vleče že vse od razpada Jugoslavije in nastanka makedonske države, ki ji Grčija nikakor ne želi priznati enakega imena, kot ga nosi njena severna pokrajina. Čeprav so se Atene z bilateralnim dogovorom leta 1995 zavezale, da Makedonije pod imenom “Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija”, pod katerim je bila sprejeta tudi v Združene narode, ne bodo ovirale pri vključevanju v mednarodne integracije, so pozneje prav z dogovorom o imenu pogojevale makedonski vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato.

Selimo se v april 2008, ko so na vrhu zveze Nato v Bukarešti vabilo v zavezništvo pričakovale kar tri balkanske države. Povabilo Hrvaške ni bilo vprašljivo, Albanije nekoliko bolj, povsem negotova pa je bila usoda Makedonije, katere predstavniki so se z grškimi glede imena pogajali do zadnjega, celo še na samem srečanju. Poročevalec RTV Slovenija Igor Jurič je v Odmevih 2. aprila takole strnil pričakovanja pred vrhom vojaškega zavezništva v romunski prestolnici.

posnetek

No, koza, če smemo Makedoniji pripisati položaj šibkejše, nikakor ni ostala cela, grški volk jo je pustil pred vrati Nata. O tem smo na Radiu Študent poročali tudi v Kultivatorju 4. aprila 2008.

posnetek

V takratnem Kultivatorju smo se sicer osredotočili na hrvaški vstop v Nato, ki se je zvezi družno z Albanijo uradno priključila aprila 2009, ob koncu oddaje pa smo se primeru Makedonije posvetili z makedonskim novinarjem Safetom Biševcem.

posnetek

 

Posnetek celotnega Kultivatorja z dne 4. april 2008:
190123-britoff-kulti-cel.mp3

 

OSMA

Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob dodelitvi Unescovih certifikatov za program “Človek in biosfera”  v Veliki Polani povedal, da napovedanih gradenj hidroelektrarn na Muri ne bo. V ta namen je, kot je dejal, v medresorsko usklajevanje dal predlog za zaustavitev državnega prostorskega načrta za gradnjo hidroelektrarn na tej reki. Takšno odločitev je sprejel na podlagi negativnega okoljskega poročila. Certifikat za program “Človek in biosfera” je sicer prejelo 16 občin, ki ležijo na Biosfernem območju Mura. Slednje je vlada z namenom trajnostnega razvoja in sodelovanja s podobnimi območji v soseščini potrdila oktobra leta 2016, Unesco pa razglasil avgusta lani.

Približno 100 rudarjev, ki so po izpadu električnega toka ostali ujeti v rudniku svinčeve in cinkove rude Trepča na severu Kosova, je po odpravi težave zdravih in brez posledic prišlo iz rudniških jaškov. Do izpada električnega toka je prišlo zaradi požara na glavni transformatorski postaji v kompleksu Trepča, življenje rudarjev, ujetih 700 metrov pod površjem, pa zaradi naravnega prezračevanja ni bilo ogroženo.   

Srečko Katanec se je z nogometno reprezentanco Iraka poslovil od Azijskega nogometnega prvenstva. Od Iračanov so bili v osmini finala z minimalno zmago 1 : 0 boljši nogometaši Katarja, ki so se kot zadnji uvrstili med osem najboljših. V četrtfinalu se bodo pomerili z Južno Korejo.

 

*popravljeno

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.