Razsodbeni OFF

Razsodbeni OFF

Aktualno-politična novica
Evropsko sodišče za človekove pravice
13. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Danska vlada še dodatno zaostruje azilno zakonodajo. Predlagan je nov zakon, ki nalaga beguncem, ki v državo pridejo z več kot 1.340 evri premoženja, da s presežkom tega denarja plačajo svojo nastanitev. Prav tako dovoljuje policiji, da beguncem zapleni denar in predmete, katerih skupna vrednost presega 1.340 evrov. Zakon izključuje zasege predmetov s sentimentalno vrednostjo, kot so poročni prstani. Kot odgovor na švedsko uvedbo mejne kontrole so tudi na Danskem uvedli poostren nadzor mejnih prehodov in nove omejitve v azilni zakonodaji, s čimer hočejo zmanjšati število beguncev, ki pridejo v državo.

Podjetje Eurotunnel, ki upravlja predor pod Rokavskim prelivom, se je odločilo, da poplavi območje okoli vhoda v predor blizu Calaisa z namenom preprečiti beguncem, da bi skozenj poskušali priti v Veliko Britanijo. Težave z vhodom se pojavljajo od poletja, ko je nekaj manj kot 1.000 beguncev hotelo na silo vstopiti v predor in je policija uporabila solzivec za razpršitev množice. V prihodnjih mesecih so sčistili več kot 100 hektarjev vegetacije okoli vhoda z namenom povečati varnost in odstraniti skrivališča beguncev. Uvedli so tudi infrardeče kamere, po poostritvi nadzora pa tam ni bilo več večjih težav.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da madžarski protiteroristični zakon iz leta 2011, ki uvaja večji nadzor nad državljani, krši 8. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki zadeva pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Zakon med drugim dovoljuje skrivne hišne preiskave, snemanje telefonskih pogovorov in pregledovanje elektronske pošte, vse to brez privoljenja osebe, ki je predmet preiskave, policija pa lahko to počne brez dokazov ali sumov, da je preiskovanec povezan s terorizmom. Madžarska vlada ima zdaj tri mesece časa, da vloži pritožbo na razsodbo, ki še ni dokončna. Pritožbo na madžarski zakon sta na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila madžarska aktivista, ki sta hotela zakon izpodbijati že leta 2013 na madžarskem ustavnem sodišču, to pa takrat ni razsodilo v njun prid.

Medtem ko Evropsko sodišče za človekove pravice po eni strani omejuje pravico vdora v zasebnost s strani države, je drugačno logiko uporabilo pri nadzoru s strani delodajalca. Sodišče je namreč razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komunikacijo zaposlenih, ko so ti v službi. Pritožbo na sodišče je leta 2008 vložil romunski inženir, ki so ga odpustili iz podjetja Yahoo, ker je med delovnim časom z aplikacijo podjetja, ki je bila namenjena poslovnim strankam, komuniciral z bratom in zaročenko. Taka komunikacija je bila v podjetju sicer prepovedana. Ta je trdil, da je bila z nadzorom kršena njegova pravica do zasebnosti, sodišče pa odgovarja, da ni nerazsodno, če se hoče delodajalec med delovnim časom prepričati, da zaposleni opravlja svoje delovne obveznosti.

Kitajske oblasti so prejšnji teden pridržale Petra Dahlina, švedskega borca za človekove pravice, zaradi obtožb, da ogroža državno varnost. Dahlin je eden izmed ustanoviteljev Kitajske nujne akcijske delovne skupine, ki se ukvarja s promoviranjem človekovih pravic in pravne države ter nudi predavanja kitajskim odvetnikom, ki branijo osebe, ki so jim bile kršene človekove pravice. Kljub več zahtevam švedskega veleposlaništva, Kitajci onemogočajo stike z njim, obenem pa zatrjujejo, da je za njegovo dobro poskrbljeno.

Na tisoče protestnikov se je zbralo v Buenos Airesu zaradi protesta proti vladni cenzuri medijev in izražanja podpore nedavno odpuščenemu Victorju Hugu Moralesu, novinarju Radia Kontinental, komercialnega radia, ki je odvisen od državnih sredstev. Morales trdi, da je vzrok odstavitve njegova kritika novoizvoljenega predsednika Mauricija Macrija, problematizira pa tudi nedavne vladne reforme medijskega zakona. Macri je minuli teden spremenil medijski zakon, sprejet leta 2009, ki je preprečeval monopol podjetij. Zakonu je ostro nasprotoval največji argentinski medijski konglomerat, ki je znan nasprotnik bivše leve vlade, ki ga je uvedla. Določal je največje število medijev, ki jih lahko nadzira eno podjetje, to določilo pa so zdaj odstranili z namenom vzpostavitve liberalnega nereguliranega trga, na katerem lahko podjetja “pravično” tekmujejo. Prav tako so združili dve agenciji, ki sta nadzirali medije, v eno, nacionalno agencijo za telekomunikacije. Predsednik je pri uvedbi zakona uporabil dekret v sili, kar pomeni, da je v veljavi takoj, a ga mora pregledati še kongres, ki pa ta čas dopustuje.

Odboru Državnega zbora za kmetijstvo danes ni uspelo končati obravnave predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti. Zakon, ki ga je vlada poslala v obravnavo oktobra lani, predvideva ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi, ki bi bila v državni lasti in skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb. Nov zakon spreminja 20-letno netransparentno koncesionarno ureditev, a pomisleki ostajajo. Renata Karba iz Koalicije za gozd o pretirano ekonomski naravnanosti predloga.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Vid.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness