REBALANSIRAN OFF

REBALANSIRAN OFF

Aktualno-politična novica
23. 10. 2014 - 14.00
 / OFF

Mehiške oblasti so po skoraj mesec dni trajajoči preiskavi izdale nalog za aretacijo župana mesta Iguala Joseja Luisa Abarce, njegove žene Marie de los Angeles Pineda ter šefa lokalne policije Felipeja Floresa, ki jih povezujejo z umorom in izginotjem študentov v zvezni državi Guerrero. Abarca naj bi skupaj s soobtoženima po mnenju mehiškega tožilstva organiziral napad na študente, ki so sodelovali na protestu v podporo profesorjem, njegovo izvršitev pa prepustil lokalni policiji in kasneje tudi članom narkokartela Unidos Guerreros, s katerimi je sorodstveno močno prepletena županova žena Marie.

Kot je znano, so policisti in člani tolpe najprej streljali na avtobus s študenti, jih 6 ubili, ostalih 43 pa odpeljali in še vedno veljajo za pogrešane. Doslej so v Mehiki odkrili več množičnih grobišč, za katera so menili, da bi v njih utegnili biti pogrešani, vendar je preiskava pokazala nasprotno. Medtem ko oblasti nadaljujejo z iskanjem pogrešanih študentov, pa so se v prestolnici Ciudad de Mexico znova odvili množični protesti zaradi izginotja študentov. Zbralo se je več kot 45.000 ljudi, zaradi pogrešanih pa so ulice zasedli tudi prebivalci drugih mehiških mest, med drugim prestolnice zvezne države Guerrero Chilpancingo  in mesta Igualu, kjer so požgali mestno hišo.

Kovačeva kobila je po narodnem reku vselej bosa, tobačna pa v modernem svetu ostaja brez nikotinskega razvedrila. Ameriško tobačno podjetje Reynolds, ki proizvaja cigarete znamke Camel, je sledilo vzoru nekaterih drugih cigaretnih proizvajalcev in za zaposlene sprejela prepoved kajenja v pisarnah ter drugih objektih podjetja. Zaposleni v podjetju tako ne bodo smeli prižgati tudi v tovarnah, hodnikih, celo restavracijah in kajpak tudi ne v športnih centrih, ki jih v skrbi za zdravo telo zaposlenih premore ameriški Reynolds. Približno 18 odstotkov kadilcev, kolikor naj bi jih bilo med zaposlenimi, bo s prvim januarjem, ko bo prepoved začela veljati, pri kajenju omejenih na kadilnice. Največji ameriški proizvajalec cigaret v Združenih državah Amerike, Philip Morris, je sicer prepoved kajenja za zaposlene uvedel že pred časom.

Štirje bivši zaposleni pri zasebni varnostni službi Združenih držav Amerike Blackwater so bili obsojeni za streljanje v iraškem glavnem mestu Bagdad, v katerem je umrlo štirinajst civilistov, sedemnajst ljudi je bilo ranjenih. Porota v Washingtonu je Nicolasa Slattena spoznala za krivega umorov prve stopnje. Poleg njega so bili obsojeni tudi bivši varnostniki Paul Slough, Even Liberty in Dustin Heard. Incident se je zgodil že pred sedmimi leti, a sodnemu epilogu še vedno ni videti konca. Četudi je bila četverica obsojena, sodišče kazni še ni določilo. Obsojenci so na odločitev sodišča napovedali pritožbo.   

Potem ko so turške oblasti v začetku tedna iraškim Kurdom dovolile prehod skozi njihovo ozemlje, so se ti odločili za vojaško posredovanje proti islamistični milici Islamske države, predvsem v Siriji in njenem pretežno kurdskem mestu Kobane. Parlament Iraške avtonomne kurdske regije je potezo odobril z veliko večino. Preden se Pešmerge začnejo pomikati proti Siriji,  mora odločitev parlamenta  odobriti še predsednik iraških Kurdov Marsaud Barzanij. Glede na to, da se Turki ne bodo direktno spustili v sirski konflikt in da tudi ne dopustijo ameriškim silam, da bombardirajo Islamsko državo iz njihovega ozemlja, je poteza, da dopustijo prehod iraških Kurdov skozi njihovo ozemlje, dobrodošla za zaveznike proti Islamski državi. V mestu Kobane sicer še naprej potekajo srditi spopadi. Ravno v zadnjih dneh so Kurdi v večjem napadu osvojili nekatere izgubljene položaje, ki jih zaenkrat kljub poskusom Islamske države uspešno nadzorujejo.

Na meji med  Izraelom in Egiptom je prišlo do strelskega obračuna. Izraelska vojska je po obračunu sporočila, da sta bila v streljanju ranjena dva izraelska vojaka, ki so ju odpeljali v bližnjo bolnišnico. Egipčanske varnostne službe trdijo, da so za strelski obračun krivi tihotapci, ki so na tem področju precej aktivni. Načeloma je meja med Izraelom in Egiptom razmeroma tiha. Ti dve državi sta namreč pred 35 leti podpisali mirovni sporazum in imata močno sodelovanje na področju varnosti. V podobnem napadu je zadnjič na tej meji prišlo do streljanja leta 2012, ko je bil ubit izraelski vojak. Kasnejše poročilo o aktualnem incidentu je pokazalo, da so napad tihotapci izvedli iz treh smeri, na napad pa so izraelski vojaki odgovorili z ognjem in pri tem ubili 3 napadalce. Prebivalce ob meji oblasti pozivajo, naj se zadržujejo doma.

Na avtobusni postaji v mestu Bauchi, ki leži v severni regiji Nigerije, je odjeknila silovita eksplozija. Vzrok eksplozije zaenkrat še ni jasen, saj odgovornosti za napad ni sprejela nobena od nigerijskih uporniških skupin. Mesto Bauchi je sicer eno izmed območij, ki jih je Boko Haram v svojem petletnem boju proti nigerijski državi najmočneje prizadel. Boko Haram je v preteklih letih v mestu Bauchi organiziral bombardiranje cerkva, strelske obračune in upor zapornikov leta 2011. Nigerijske oblasti sicer trdijo, da so preteklo soboto s teroristično organizacijo, ki jo vodi Boko Haram, sprejele dogovor o nenapadanju, a sta nadaljevanje nasilja in eksplozija na avtobusni postaji o tem sporazumu sprožila dvome. Boko Haram in njegovi somišljeniki želijo v pretežno muslimanskem severnem delu Nigerije vzpostaviti islamistično državo.

Rusija zavrača predlog Evropske unije glede poplačila dolga Ukrajine za plin. Kot je sporočil ruski minister za energetiko Aleksandr Novak, Moskva ne bo sprejela nobenega izmed do sedaj ponujenih dogovorov s strani Evropske unije, ki bi Ukrajini s posojilom priskočila na pomoč. Ukrajinski dolg do Rusije izvira iz obdobja med novembrom 2013 in junijem 2014, ko se je država pri ruskemu plinskem podjetju Gazprom zadolžila za 5,2 milijarde dolarjev. Novak je na forumu zaključil, da je Ukrajina leta 2009 z Gazpromom sklenila pogodbo in bo veljavna do leta 2019 ter da se mora Ukrajina te pogodbe tudi držati. Ob tem je poudaril, da Ruska federacija in podjetje Gazprom sistema plačila ne nameravata spremeniti in da ne bodo uvajali morebitnih alternativ. Ukrajina mora sicer denar za poplačilo dolgov najti v tednu dni, pogajanja o ukrajinskem dolgu pa se bodo nadaljevala 29. oktobra.

Vlada je po večurni razpravi sprejela ukrepe za rebalans proračuna za prihodnje leto, pri katerih ostaja zvesta tudi politiki varčevanja. Z rezi pri odhodkih namerava vlada Mira Cerarja prihraniti 606 milijonov evrov, medtem ko za leto 2015 načrtuje približno 108 milijonov novih prihodkov, predvsem na račun novih trošarin na dodatni sladkor ter škodljive substance in z zvišanjem nekaterih davkov, denimo na finančne storitve in  zavarovalne posle. Zavoljo izravnanih financ bo država še naprej zategovala pasove: vlada tako predlaga, da se veljavni varčevalni ukrepi za javni sektor podaljšajo v prihodnje leto, ob tem pa vlada načrtuje novo zmanjševanje stroškov dela.

Uradno bo Cerarjeva ekipa vladna izhodišča pred pogajanji s sindikati predstavila danes, je pa že znano, da se obeta znižanje različnih dodatkov - od dodatkov na izobrazbo do tistih na delovno dobo in delo ob nedeljah in praznikih. Sindikati javnega sektorja so nad vladnimi izhodišči glede varčevalnih ukrepov razočarani, med njimi tudi predsednik sindikalne konfederacije Pergam Janez Posedi.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Vlada v ukrepih za rebalans proračuna za prihodnje leto predvideva zmanjševanje števila javnih uslužbencev. V kolikšni meri, še ni znano. Trenutno je v veljavi zmanjševanje enega odstotka zaposlenih v javni upravni na letni ravni, Cerarjeva vlada pa konkretnega odstotka ne navaja. A Posedi je ne glede na to odločen, da sindikati na nova odpuščanja ne bodo pristali, pač pa nasprotno.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Rebalans proračuna bo vplival tudi na upokojence. Predvidenih 40 milijonov evrov za regres upokojencev, kot je bilo predvideno v koalicijski pogodbi, se je znižalo za več kot polovico, in sicer na 19 milijonov evrov. Sprejeti dogovor predvideva, da bodo tako upravičeni do regresa samo tisti, katerih pokojnine znašajo manj kot 622 evrov. Čeprav je predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, kot samooklicani borec za upokojenske pravice, pri upokojenskem regresu glede na koalicijski dogovor močno popustil, pa mu v Zvezi društev upokojencev, ki stranko DeSUS sicer podpira, tega ne zmerijo preveč. Predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

OFF sta pripravila Nejc in vajenec Rok. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.