Rekordni OFF

Rekordni OFF

Aktualno-politična novica
21. 1. 2019 - 15.00
 / OFF

Nemčija je v letu 2018 postavila rekord v številu deportacij prosilcev za azil v druge države članice Evropske unije. Od januarja do novembra 2018 jih je namreč deportirala okoli 8 tisoč in pol, kar je za približno petino več kot v letu 2017, ko jih je deportirala nekoliko več kot 7000 in s tem povečala njihovo število za 15 odstotkov glede na leto 2016. Deportacije potekajo na podlagi Dublinske uredbe, ki omogoča, da azilni postopek posameznega migranta poteka v tisti državi članici, v katero migrant prvo vstopi oziroma v kateri je zabeleženo, da je vanjo najprej vstopil. Nemčija je lani največ prosilcev za azil deportirala v Italijo, medtem ko je v nezadovoljstvo nemškega notranjega ministrstva Grčija sprejela le pet vrnitev, ostale pa odklonila.

Dotični podatki notranjega ministrstva so bili posredovani  javnosti na zahtevo stranke Levica. Spomnimo, da je notranji minister Horst Seehofer iz Krščansko-socialne unije lani izjavljal, da bo pospešil postopke vračanja. Ponekod že uveljavljene prakse so tako zaostrile zahteve po tem, da mora prosilec za azil v nočnih urah registrirati svojo prisotnost v azilnem domu. Prav tako je ministrstvo uvedlo sistem, ki prek čipov samodejno beleži prejem pošte, v kateri je obvestilo o deportaciji. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je v petek prav tako sprejel zakon, ki opredeljuje Tunizijo, Alžirijo, Maroko in Gruzijo kot varne države. Spremembe pa mora potrditi še zgornji del parlamenta.

Avstrijska neprofitna organizacija Noyb je na avstrijsko sodišče vložila deset pritožb o kršenju splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR, ki so ga zaznali pri osmih podjetjih, med katerimi so Amazon, Apple in Netflix. Ta naj bi kršila petnajsti člen uredbe, ki določa pravico uporabnikov, da na zahtevo dobijo kopijo vseh podatkov, ki jih o njih hrani podjetje, podatke o namenu ter času hrambe teh podatkov in seznam deležnikov, ki so jim bili ti podatki posredovani. Na zahtevo za pridobitev teh  podatkov se nekatera podjetja niso odzvala, druga pa so posredovala nepopolne podatke. V nekaterih primerih so bili podatki težko razumljivi in niso vsebovali informacije o času hrambe podatkov in o tem, katerim deležnikom so še bili posredovani. Kršitev člena določa globo v višini 20 milijonov evrov.

o letošnjem poročilu Oxfama o neenakomerni porazdelitvi svetovnega bogastva
 / 22. 1. 2018
Združenje nevladnih organizacij Oxfam je v poročilu o svetovni neenakosti v letu 2018 ugotavljalo, da se trend poglabljanja razlik med revnimi in bogatimi nadaljuje. Izsledke poročila pojasni Max Lawson iz Oxfama.

Izjava

Kot izpostavlja sogovornik, se je od finančne krize leta 2008 število milijarderjev podvojilo, prav tako pa se je podvojilo njihovo premoženje, medtem ko so plače v Evropski uniji večinoma stagnirale. Kakšne politike so vodile do trenutnega položaja?

Izjava

Prehajamo v Afriko. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal državo Čad, po obisku pa sporočil, da so diplomatske vezi med državama obnovljene. Netanjahu se je s čadskim predsednikom Idrissom Débijem pogovarjal o varnostnih temah, vendar nista pojasnila, ali so bili glede tega sklenjeni konkretni dogovori. Lani je sicer Reuters poročal, da je Izrael čadski vojski dobavil orožje in opremo za bojevanje z uporniki. Spomnimo, da je Čad med državami, ki se bojujejo zoper skupino Boko Haram. Država s pretežno muslimanskim prebivalstvom je prekinila diplomatske stike z Izraelom leta 1972, med arabsko-izraelskimi vojnami. Leta 2017 je na varnostni konferenci v Liberiji Netanjahu izjavil, da bo prizadevanje za izboljšanje stikov z afriškimi državami prednostna naloga.

Pričakovani neuspeh državnega udara v Gabonu
 / 7. 1. 2019
Ustavno sodišče v Demokratični republiki Kongo je za zmagovalca na predsedniških volitvah potrdilo Felixa Tshisekedija. S tem je zavrnilo obtožbe tekmeca Martina Fayuluja, ki je obtožil zmagovalca, da je zmagal zaradi dogovora s predhodnim predsednikom Josephom Kabilo. Slednji je na položaju predsednika od leta 2001, ko je predsedniški stolček prevzel od svojega očeta. Po obtožbah tekmeca naj bi se ta dogovorjal o podpori s sedaj proglašenim zmagovalcem, ko se je kandidatu vladajoče stranke obetal poraz. Zmagovalec naj bi sicer zmagal z 38 odstotki glasov, a so nekateri mediji v Kongu objavili rezultate, ki sedanjemu poražencu pripisujejo vidno zmago. Po razsodbi so oblasti v Kongu ponovno omogočile uporabo interneta, ki so ga blokirale 31. decembra zaradi nevarnosti objave domnevno neresničnih volilnih izidov. Po razsodbi je delegacija Afriške unije odpovedala svoj obisk, ki je bil med drugim namenjen pogovoru o tamkajšnji krizi.

V Zimbabveju se nadaljujejo protivladni protesti, ki so sledili napovedi predsednika države Emmersona Mnangagwe, da bo povišal cene goriv za več kot 200 odstotkov. V državi zaradi slabih gospodarskih razmer sicer že od decembra dalje potekajo protesti in stavke javnih uslužbencev, razmere pa so se po odločitvi zimbabvejske vlade zaostrile in eskalirale v nasilje, v katerem je prišlo do smrtnih žrtev tako med protestniki kot med policisti. Oblasti so se med drugim odzvale tudi z blokiranjem dostopa do interneta. Poznavalec afriške politike Lloyd Msipa razloži, da gre razloge za proteste iskati v splošnem nezadovoljstvu z delom predsednika Mnangagwe. Ta je položaj zasedel po državnem udaru novembra 2017, ki je s čela države odnesel dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja, avgusta lani pa je slavil tudi na predsedniških volitvah.

Izjava

Več o situaciji v Zimbabveju v OFFsajdu ob 17. uri.

Kot poroča časnik Primorske novice, je Ministrstvo za infrastrukturo sprožilo postopek odvzema zemljišča podjetja Grafist. Zemljišče je podjetje dobilo z zamenjavo zemljišč z občino Ankaran in obsega 45 tisoč kvadratnih metrov, ki se nahajajo tik ob Luki Koper. Možnost razlastitve zemljišča je mogoča zaradi spremembe Pomorskega zakonika leta 2017, v času, ko se je prejšnja vlada Mira Cerarja pogovarjala o madžarskem vložku v drugi tir v zameno za območja luških zemljišč. Zemljišče je hotela najeti Luka Koper, ker se podjetje ni dogovorilo z ministrstvom za prodajo, pa je ministrstvo šlo v postopek razlastitve. Postopek naj bi po besedah ministrstva začeli leta 2017, ko je bilo zemljišče še v lasti občine Ankaran.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness