Civilnodružbena skupina »Sajonara jedrske elektrarne« z Nobelovim nagrajencem za književnost Kenzaburom Oejem na čelu je japonski vladi predala peticijo, v kateri jo poziva, naj se odpove jedrski energiji. V peticijo, ki jo je podpisalo 7 milijonov in pol Japoncev, protijedrski aktivisti nasprotujejo ponovnemu zagonu nedelujočih reaktorjev v nuklearni elektrarni Oi ob japonski zahodni obali, ki je najbližje ponovnemu delovanju. Japonske oblasti so namreč po lanskoletnem potresu v Fukušimi zaradi vzdrževalnih del postopoma ustavile vseh 50 jedrskih reaktorjev po državi, podjetja, ki jih upravljajo, pa jih imajo po opravljenih delih namen ponovno zagnati. K ponovnemu zagonu reaktorjev je lokalne oblasti že večkrat, nazadnje pred tednom dni, pozval tudi japonski premier Jošihiko Noda.   

Po eskalaciji medetničnih tenzij na zahodu Mjanmara je približno 30 tisoč ljudi zapustilo domove in se odpravilo v Bangladeš. Slednji, ki je sicer v desetletjih konfliktov v Mjanmaru večkrat odprto sprejel begunce, je tokrat zaprl mejo in preprečil vstop beguncem na bangladeška tla. Več o dogajanju nam bo povedal Andrej Mahačič, predstavnik za stike z javnostjo iz ženevskega Visokega komisariata Združenih narodov za begunce:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

Kljub etničnim tenzijam, tokrat med Rohinga muslimani in Rakhine budisti, predstavniki komisariata s pozitivnimi občutki gledajo na delovanje vlade Thein  Seina (izg. zeina), ki je kot prva po petih desetletjih aktivno vzpodbudila spravni proces med 135 tam živečimi etnijami. Opazovalci so zaradi eskalacije tenzij zapustili območje neredov, ki se še ni umirilo. Nadaljuje Mahačič:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

Predstavniki mednarodne organizacije Human Rights Watch poročajo o rednem spolnem napadu na zapornike v Siriji. Bivši zaporniki pričajo o posilstvih, prisilni goloti, elektrošokih in podobnih grozodejstvih. Predstavniki organizacije opozarjajo, da je spolno nasilje v zaporih eno od grozljivih orožij sirskih sil, ki jih vojska redno uporablja za poniževanje zapornikov.

Kolumbijski kongres je s 65 glasovi proti 3 potrdil zakon, ki predvideva novo politiko kolumbijskih oblasti do levičarskih upornikov. Zakon, ki ga podpira kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos,predvideva vrnitev upornikov iz vrst uporniških skupin FARC in Narodne osvobodilne vojske za vladno pogajalsko mizo, kot tudi nižje kazni za obtožene upornike v primeru priznanja in odložitve orožja. Na spremembe so se ostro odzvale številne človekoljubne organizacije pa tudi kolumbijska desnica, ki se bojijo, da bodo uporniki ostali nekaznovani za svojo kriminalno početje, vladi pa očitajo tudi premehko postopanje z levičarskimi skupinami. Zakon ne bo veljal za skupine in upornike, ki so povezani z narkokarteli ali nekdanjimi parlamentarnimi strankami.   

 Ameriški diplomaciji je tri leta po do sedaj edinem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame podsaharske Afrike in njegovem govoru v Gani vendarle uspelo predstaviti strategijo do tega območja. Strategija po besedah ameriške državne sekretarke Hillary Clinton Združene države Amerike zavezuje k povečanju trgovinske menjave z državami podsaharske Afrike,  boljšemu gospodarskemu upravljanju, k promociji regionalnih povezovanj in k širitvi dostopa do države. ZDA bodo gospodarske interese v Afriki krepile tudi s tako imenovanim utrjevanjem demokracije, pri čemer naj bi bili na tapeti predvsem nedemokratični afriški voditelji za Združene države gospodarsko mamljivih držav. Z novo afriško strategijo se ZDA podajajo v gospodarsko tekmo s Kitajsko, ki je v zadnjih desetih letih trgovsko menjavo z afriškimi državami dvignila za celih 100 milijard dolarjev.

Egiptovska Muslimanska bratovščina je izrazila ogorčenje nad razveljavitvijo prvih parlamentarnih volitev v Egiptu po odstavitvi predsednika Hosnija Mubaraka. Po mnenju bratovščine, ki je s svojimi političnim krilom – stranko Svoboda in pravičnost - volitve dobila, bo razveljavitev volitev Egipt vrnila v stare, težke čase, hkrati pa utegne biti ves večmesečni trud za vzpostavitev demokracije s tem, ko oblast ponovno prevzema organ, povezan s prejšnjim režimom, zaman. Po odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi volitve, je oblast namreč ponovno začasno prešla v roke egiptovskega vrhovnega sodišča in oboroženih sil, ki jih sestavljajo tudi nekdanji Mubarakovi sodelavci. Egiptovsko ustavno sodišče je v odločitvi sicer pritrdilo nižjemu sodišču, da so volitve neveljavne zaradi neveljavnega zakona o parlamentarnih volitvah, ki je kandidatom političnih strank dovolil, da se potegujejo tudi za tretjino poslanskih mest, predvidenih za neodvisne kandidate.

Ob 30. obletnici konca vojne za Falklandske otoke je na zasedanju Združenih narodov argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner zahtevala pogajanja o suverenosti Falklandskih otokov. Ti so sicer od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico „podedovala“ od Španije. Leta 1982 je tedanji argentinski predsednik Galtieri odredil invazijo in zavzetje Falklandskih otokov, britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Spopad se je končal 14. junija 1982 z argentinskim porazom. Kirchnerjeva je s svojim nastopom sprožila številne polemike. Mnenje Argentine je, da zgodovinska in geografska dejstva opravičujejo trditve po suvereni oblasti nad Falklandskimi otoki. Medtem pa britanski ministrski predsednik David Cameron zavrača možnost kakršnihkoli pogajanj. Stališče britanskih oblasti je, da dokler bodo prebivalci omenjenih otokov želeli bivati kot prebivalci britanskega ozemlja, bo tako tudi ostalo. Prizadevanja Argentine po suverenosti nad otoškim ozemljem podpirajo ostale južnoameriške države, na čelu z Brazilijo in Urugvajem.

Sindikat novinarjev hrvaškega istrskega dnevnika Glasa Istre je izrazil nasprotovanje načrtom uprave časopisa, da časnik izide tudi na dan antifašističenga boja, ki ga na Hrvaškem obeležujejo prihodnji petek. Po mnenju sindikata gre za poseganje v delovne pravice novinarjev. Govorili smo s predsednikom Sindikata novinarjev Hrvaške Antonom Filićem.

 izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj

In kako bo z ostalimi časniki 22. junija, na dan antifašističnega boja, bodo izšli tudi oni?

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje zgoraj