24. 11. 2021 – 15.00

SALAMONOFF

Audio file

V Nemčiji so socialdemokrati, Zeleni in liberalci sklenili dogovor o oblikovanju vladne koalicije. Podrobnosti prav zdaj predstavljajo na skupni tiskovni konferenci. Medtem ko je že jasno, da bo kanclerko Angelo Merkel, ki se po šestnajstih letih na tem položaju umika iz politike, nasledil predsednik SDP Olaf Scholz, lista ministrskih kandidatov še ni znana. Nemški mediji sicer omenjajo, da naj bi imeli SDP in Zeleni po pet ministrov, liberalci pa štiri, pri čemer bi se lahko nekatera ministrstva preoblikovala.

Švedski parlament je za predsednico vlade izvolil Magdaleno Andersson, prvo žensko v zgodovini na tem položaju. Ta je prevzela vodenje socialdemokratske stranke po umiku Stefana Löfvena, dosedanjega premierja, ki je uradno odstopil pred dvema tednoma. Na glasovanju je novo predsednico podprlo 117 poslancev od skupno 349, 57 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Pravila švedskega parlamenta določajo, da posameznik ne potrebuje večinske podpore, dokler večina glasov ne nasprotuje njegovi izvolitvi. Andersson si je v torek zagotovila ključno podporo Leve stranke v zameno za obljubo o dvigu pokojnin. Zaradi tega je podporo proračunu, o katerem bo švedski parlament odločal danes, odrekla Sredinska stranka, posledično pa bodo najverjetneje potrjeni proračunski dokumenti, ki jih je predlagala opozicija.Novoizvoljena predsednica švedske vlade, ki trenutno opravlja delo ministrice za finance, bo funkcijo uradno nastopila po srečanju s kraljem Karlom XVI. Gustavom, ki bo potekalo v petek, ko bo predvidoma predstavila tudi svoj ministrski kabinet. Ta bo delo opravljal naslednjih devet mesecev, do rednih parlamentarnih volitev.

Natanko mesec dni pred predsedniškimi volitvami v Libiji pa je odstopil posebni odposlanec Združenih narodov za to državo, Jan Kubiš.

Audio file
16. 11. 2021 – 15.00
Nemško-ruski plinovod, 2. krog kosovskih lokalnih volitev, Poljska in Madžarska še proti beguncem

Funkcijo je opravljal manj kot leto dni, razlogi za njegov odstop pa trenutno še niso znani; neuradno naj bi menil, da pri delu nima dovolj podpore. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je zagotovil, da si prizadevajo za kontinuiteto vodenja, zato bo Kubiš že kmalu dobil naslednika. Ta naj bi po neimenovanih virih iz OZN postal britanski diplomat Nicholas Kay. Libijska državna volilna komisija je medtem sporočila, da bo na predsedniških volitvah sodelovalo 96 kandidatov in dve kandidatki. Med vidnejšimi imeni so Kalifa Haftar, nekdanji in de facto še vedno vodja libijske nacionalne vojske, ki obvladuje vzhod države, Saif Al Islam Gadafi, sin nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija, in premier prehodne vlade Abdul Hamid Dbeibah.

V Etiopiji je vlogo vršilca dolžnosti predsednika vlade prevzel dosedanji podpredsednik Demeke Makonnen Hassen, potem ko je Abij Ahmed prevzel vodenje državne vojske v spopadih s Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto, krajše TPLF.

Audio file
21. 11. 2020 – 15.00
Etiopija na robu državljanske vojne oziroma v njej

Zaradi komunikacijskega mrka, ki že mesece zajema večino severnega dela Etiopije, kjer leži regija Tigraj, je najnovejše premike vojskujočih sil težko določiti. Po dostopnih podatkih je TPLF zavzela strateško pomembno mesto Shewa Robit ob glavni prometni povezavi med tigrajsko prestolnico Mekele in etiopskim glavnim mestom Adis Abeba, ki je po zadnjih napredovanjih tigrajskih čet oddaljeno manj kot 220 kilometrov. Najsrditejši boji sedaj potekajo za transportni koridor, ki povezuje osrednjo Etiopijo z džibutijskim pristaniščem, ključnim za dobavo dobrin regiji.

 

V prestolnici Salomonovih otokov Honiara so oblasti razglasile policijsko uro, potem ko so protestniki požgali stavbo v bližini parlamenta in poskušali vdreti vanj, na kar je policija odgovorila z gumijastimi naboji in solzivcem. Približno tisoč protestnikov je pred izbruhom nasilja zahtevalo nemuden odstop premierja Manasseha Sogvare, ki mu očitajo prokitajsko politiko. Tej nasprotuje provinca Malaita, ki ne priznava Ljudske republike Kitajske. Konflikt med lokalno in centralno vlado sicer traja že od leta 2019, ko je Sogvare spremenil zunanjepolitično usmeritev Salomonovih otokov ter diplomatsko priznal Ljudsko republiko Kitajsko in ne Tajvana, kot je to veljalo v preteklosti.

Avstralija je na seznam terorističnih organizacij, ki ga posodablja tamkajšnje notranje ministrstvo, dodala libanonski Hezbolah. S tem se je gibanje v celoti pridružilo svojemu vojaškemu krilu, ki je za terorističnega označen že od leta 2003. Na posodobljenem seznamu, na katerem je zdaj skupno 28 organizacij, se je znašla tudi neonacistična skupina The Base, ki širi ideje belega supremacizma. Članstvo v njej je po novem opredeljeno kot kaznivo dejanje.Seznam terorističnih organizacij posodabljajo tudi pri prvoborcih proti terorizmu in izvoznikih demokracije, Združenih državah Amerike. Administracija predsednika Joeja Bidna je obvestila kongres o nameri, da Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, krajše FARC, ne obravnavajo več kot teroristične. V Kolumbiji prav danes obeležujejo peto obletnico mirovnega sporazuma v Bogoti med FARCOM in vlado, zato gre izraženo namero razumeti kot simbolično gesto utrjevanja diplomatskih odnosov med državama. Ameriške tajne službe so kolumbijskim oblastem sicer dolga desetletja pomagale v boju proti FARCU z obveščevalnimi informacijami in urjenjem, kar se je nadaljevalo tudi v mandatu predsednika Baracka Obame.  

Kolegij evropskega javnega tožilstva je Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za slovenska delegirana tožilca za polni, petletni mandat. V izjavi za javnost na družbenem omrežju Twitter so posebej poudarili, da sta Frank Eler in Oštir imenovana tako kot vsi preostali delegirani tožilci. V četrtek sprejeti sklep slovenske vlade posredovani predlog evropskemu javnemu tožilstvu namreč označuje za začasnega, dokler ne bo uspešno končan nacionalni del postopka imenovanja kandidatov. Izmed dvaindvajsetih držav članic Evropske unije, ki sodelujejo v evropskem javnem tožilstvu, je Slovenija svoja delegirana tožilca po imenovanju sicer dobila zadnja.

Danes poteka izredna seja državnega zbora, na kateri poslanci obravnavajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Seja je bila vmes prekinjena, da bi se poslanci seznanili še z zadnjimi dopolnili. Iz opozicijskih vrst prihajajo opozorila o neustreznosti zakona, nasprotujejo pa mu tudi mnoge organizacije, katerih stališče predstavi Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit.

Izjava

ODPOVED: OFF je pripravila vajenka Tija, mentoriral je Fabjan. 

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.