Nekdanjega vodjo kurdske demokratične unije v Siriji, Saliha Muslima, je v Pragi na zahtevo turške vlade aretirala češka policija. Muslim opravlja funkcijo zunanjega predstavnika vladajoče politične koalicije avtonomne kurdske regije v Afrinu na severu Sirije. Turčija je januarja letos v Afrinu pričela z ofenzivo, imenovano Oljčna veja. Muslim je v Prago pripotoval z namenom sodelovanja na konferenci o aktualni politični situaciji v sirskem Afrinu. O Muslimovi predaji Turčiji mora presojati še češko sodišče in češki pravosodni minister. V Turčiji je Muslim na seznamu iskanih oseb od februarja lani, oblasti ga namreč obtožujejo sodelovanja pri terorističnem napadu v Ankari. Pred nekaj tedni so turške oblasti zanj ponudile nagrado v višini 810 tisoč eurov. V primeru, da je Muslim v Turčiji spoznan za krivega, ga čaka kazen v višini 30 doživljenjskih zaporov.

Medtem je Turčija v Afrin poslala novo pošiljko oboroženih sil, s čemer po besedah turškega namestnika predsednika vlade Bekirja Bozdaga operacija Oljčna veja vstopa v naslednjo fazo. Posebne turške policijske enote in vojaške enote, odgovorne za notranjo varnost, so v Afrin vstopile na dveh mestih. Nove okrepitve bodo odgovorne za nadzor nad vasmi, ki so jih turške sile že osvojile, sodelovale pa bodo tudi v bojih v mestih. Varnostni svet Združenih narodov je sicer v soboto izglasoval takojšnjo 30-dnevno prekinitev ognja v celotni Siriji, z izjemo območij, kjer poteka bojevanje proti Islamski državi. Namestnik turškega premierja Bozdag trdi, da se resolucija ne nanaša na območje Afrin in ne bo vplivala na operacijo Oljčna veja.

Izglasovano premirje se očitno ne naša niti na območje Vzhodne Gute. Nekaj ur zatem, ko je varnostni svet Združenih narodov izglasoval prekinitev ognja v Siriji, so se ponovno začeli napadi sirske vlade na območje, ki ga zaenkrat še nadzirajo uporniške sile. V  obkoljeni vzhodni Guti, ki jo v zadnjem tednu bombardirajo sile Bašarja al Asada, je ujetih okoli 400 tisoč ljudi. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvali, naj s pritiski na vlado Bašarja al Asada pomaga k implementaciji prekinitve ognja.

Lokalna vlada v Bruslju je sprejela ukrep, ki bo omogočil brezplačen javni promet v obdobjih visoke onesnaženosti zraka. Ukrep določa, da bosta uporaba mestne mreže koles in javnega prometa brezplačni, v primeru, da bo povprečna koncentracija onesnaževalnih delcev v zadnjih 24 urah presegala dovoljene vrednosti. Lokalna vlada je sprejela tudi ukrep, ki prepoveduje kurjenje lesa, razen če je to edini način za ogrevanje hiše. Belgijski ukrepi so podobni predlogu reform za zmanjšanje onesnaženosti zraka, o katerem trenutno razpravljajo v Nemčiji. Slednji skupaj še z osmimi državami članicami zaradi onesnaženosti zraka grozijo visoke sankcije s strani Evropske komisije. Belgija ni ena izmed teh držav, vendar pa v Bruslju trenutno revizorji Evropske unije testirajo kakovost zraka in z njo učinkovitost evropske politike proti onesnaževanju.

V Romuniji so se zbrali protestniki v podporo vodji protikorupcijske agencije Lauri Codruti Kovesi. Romunski pravosodni minister Tudorel Toader je pred kratkim pozval k njeni razrešitvi zaradi njenega domnevno avtoritarnega vedenja, ki presega njene pristojnosti, prav tako pa jo je obtožil, da je sovražno nastrojena proti parlamentu. Kovesi je vodila preiskave proti več članom dveh koalicijskih strank, social demokratov in liberalcev. V pristojnosti pravosodnega ministra je sicer, da predlaga razrešitev Kovesi s položaja, vendar mora odločitev potrditi romunski predsednik Klaus Iohannis. Slednji je član največje opozicijske desne Nacionalne liberalne stranke in je z delom, ki ga opravlja Kovesi, zadovoljen. Vlada social demokratov je lani predlagala zakon, ki bi dekriminaliziral zlorabo položaja, v primeru, da je šlo za finančno škodo v višini manj kot 200 tisoč eurov. Spremembe v zakonodaji bi ustavile postopek, ki poteka proti predsedniku stranke social demokratov Liviu Dragnei, ki je obtožen zlorabe položaja.

Na Slovaškem sta bila ubita preiskovalni novinar Jan Kuciak in njegovo dekle. Kuciak je preiskoval davčne utaje poslovnežev, povezanih s slovaško vladajočo stranko social demokratov. Generalni direktor slovaške policije Tibor Gaspar je potrdil, da je bil umor para najverjetneje povezan z delom, ki ga je opravljal Kuciak. Novinar je pisal za spletni medij Aktualne.sk, njegov zadnji članek pa je pokrival domnevno utajo davkov, povezano z luksuznim kompleksom stanovanj v Bratislavi. Kompleks ima v lasti Ladislav Basternak, podjetnik, ki je povezan tudi s slovaškim notranjim ministrom Robertom Kalinakom. Slednji ima namreč v lasti 17 odstotkov Basternakovih podjetij. Lani so zaradi sodelovanja med politikom in podjetnikom potekali protesti, Kalinaka pa so pozivali k odstopu. Basternaka trenutno preiskuje policija zaradi suma utaje davkov. Več o tem v današnjem Offsajdu ob petih.