Španska vlada je pripravila zakonski predlog, ki bo omogočil bolniško odsotnost ženskam s hudimi menstrualnimi bolečinami. Osnutek zakona, ki je sicer le delovni osnutek zakonodaje, predvideva do tri dni tovrstne bolniške na mesec. Španke bi bolniško odsotnost lahko koristile s potrdilom zdravnika in jo izjemoma podaljšale do pet dni. Gre za pristop obravnave menstruacije kot zdravstvenega stanja. Zakon bi odpravil tudi davek na dodano vrednost za higienske pripomočke in omogočil brezplačen dostop do teh v javnih ustanovah. Širša zdravstvena reforma, katere del je tudi omenjeni zakonski predlog, naj bi spremenila tudi zakonodajo o prekinitvi nosečnosti. Tako naj bi starejše mladoletnice v prihodnosti lahko opravljale splav brez privolitve skrbnikov. Trenutno le peščica držav dopušča bolniško odsotnost zaradi bolečih menstruacij, med njimi so Južna Koreja, Zambija in Indonezija. 

Mednarodno priznana jemenska vlada bo prebivalcem, ki živijo na območjih pod nadzorom šiitskih upornikov Hutijev, dovolila potovati s potnimi listi, ki jih je izdala hutijevska administracija. Ta ukrep je del dvomesečnega premirja med sprtima silama, ki se je začel v začetku aprila, a je kljub temu prišlo do nestrinjanja glede veljavnosti potnih listov, izdanih pod hutijsko administracijo. Komercialni leti iz prestolnice Sane bodo s tem po sedmih letih spet dovoljeni. Glavno mesto Sana je pod nadzorom Hutijev vse od začetka vojne, ki je državo pripeljala do ene najhujših humanitarnih katastrof na svetu. 

V sirski zahodni provinci Alep so uporniki ubili deset provladnih borcev. To je najsmrtonosnejši spopad po sklenjenem premirju pred več kot dvema letoma. Alep je ena izmed regij, v katerih imajo protirežimski borci največje število pripadnikov. Na tem območju je od uporniških milic sicer najaktivnejša Hajat Tahrir al Šam, a so v regiji prisotne tudi druge protivladne milice, zato zaenkrat še ni jasno, kdo naj bi izvršil napad. Sirski uporniki so se proti vladi predsednika Bašarja al-Asada organizirano začeli upirati za časa Arabske pomladi leta 2011. Takrat so se tudi začele sankcije s strani ZDA in Evropske unije, ki so v veljavi še zdaj.

Združene države Amerike so uradno umaknile sankcije na nekatere tuje investicije v predelih Sirije, ki niso pod nadzorom vlade. To so področja s kurdsko samoupravo in področja, ki jih nadzoruje turška vojska. Ameriško finančno ministrstvo je odobrilo dejavnosti v dvanajstih gospodarskih sektorjih, vključno s kmetijstvom, gradbeništvom in financami. Dvig sankcij pa ne vključuje tudi nafte, ki se črpa predvsem v severovzhodnih regijah, ki so pod kurdsko samoupravo. ZDA naj bi s tem ukrepom pomagale okrepiti gospodarstvo v regijah, ki so bile v centru boja proti Islamski državi. Prav ekonomska stabilnost v severni Siriji naj bi bila po besedah Washingtona zelo pomembna za preprečitev ponovnega vzpona ISIS-a.

V isti regiji naj bi turška vojska v zadnjih 24 urah z zračnimi napadi bombardirala 53 vasi, ki so del kurdskih avtonomnih samoupravnih struktur. Turčija s tem zgolj nadaljuje trend vojaških posegov na ozemlje Sirije, ki so del imperialističnih politik vladajoče stranke AKP in predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. 

V Severni Koreji so ta teden potrdili prvi uradni primer okužbe z novim koronavirusom. Severnokorejska vlada je po razglasitvi virusa po vsej državi uvedla strogo karanteno. Po navedbah Severnokorejske tiskovne agencije je do zdaj zaradi okužbe s kovidom umrlo šest ljudi. Že od konca aprila je bilo zaradi neznane bolezni v izolaciji skoraj 200 tisoč ljudi, okoli 350 tisoč pa naj bi jih kazalo znake bolezni. Širitev virusa naj bi bila še bolj izrazita zaradi izjemno slabe precepljenosti prebivalcev. Severna Koreja je do zdaj zavračala ponudbe Kitajske, Rusije in Svetovne zdravstvene organizacije za dobavo cepiv.

Člani novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija so se izrekli za enodnevno opozorilno stavko, ki naj bi potekala 23. maja. Stavko je po neuradnih podatkih podprlo 96 odstotkov vseh tistih, ki so se o njej izrekli. Udeležba je bila 64-odstotna, kar pomeni, da je glasovanje veljavno. Stavkovne zahteve vključujejo uredniško in institucionalno avtonomijo ter odstop dela vodstva RTV-ja. 

Trenutno poteka ustanovna seja devetega državnega zbora, na kateri je bil mandat potrjen vsem devetdesetim poslancem. V nadaljevanju seje bodo poslanci izglasovali tudi predsednika in podpredsednika državnega zbora. Kandidatka za predsednico je Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, mesto podpredsednice pa naj bi po neuradnih informacijah zavzela Meira Hot iz SD-ja. Poslanci bodo na seji ustanovili tudi nekaj delovnih teles in imenovali njihova vodstva. Odbor za zadeve EU naj bi vodil Zvonko Černač iz SDS, odbor za zunanjo politiko pa poslanec SD Predrag Baković. 

 OFF sta napisala Anja in Fin.