Najbolje uvrščeni stranki na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji, Gibanje petih zvezd in Liga, sta se dogovorili, da bosta za predsednika vlade predlagali Giuseppeja Conteja. Stranki sta se prejšnji teden dogovorili za formiranje vladne koalicije, včeraj pa sta voditelja koalicijskih partnerjev, Luigi Di Maio in Matteo Salvini, predlagala do sedaj neznanega Conteja kot kompromisnega kandidata. Conte je profesor prava, ki je bil do sedaj zunanji sodelavec Gibanja petih zvezd, ni pa bil izvoljen v parlament. Če bo predsednik republike Sergio Mattarela sprejel kandidaturo, bo moral Conte sestaviti vlado, v kateri pa sta vsaj dve mesti že zasedeni. Di Maio bo postal minister za delo, Salvini pa minister za notranje zadeve.

V ukrajinskih separatističnih regijah Donbas in Lugansk je bilo včeraj ubitih vsaj šest ljudi, štirje civilisti in dva ukrajinska vojaka. Zadnji spopadi so najhujši letos pa tudi mirovni sporazum, ki je bil sprejet v Minsku leta 2015, pogosto ni spoštovan. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je v tem času obravnavala 7700 kršitev sporazuma.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je predstavil novo ameriško diplomatsko strategijo proti Iranu. Po odstopu od iranskega jedrskega sporazuma bodo ZDA avgusta ponovno uvedle sankcije proti Iranu. Pompeo je Iranu zagrozil s finančnim pritiskom, kot ga Iran še ni doživel, cilj tega pa naj bi bil podpis novega sporazuma z Iranom. Za razliko od sporazuma, ki ga je s Teheranom izpogajal bivši predsednik Barack Obama, naj bi tokrat vključeval tudi ustavitev domnevne iranske pomoči terorističnim organizacijam, upornikom v Jemnu in sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Iran naj bi prav tako ustavil razvoj balističnih raket. Iranski predsednik Hasan Rouhani je ameriške zahteve že označil za nesprejemljive in nelegitimne. Te so tako obsežne, da ni videti, da bi Trumpova administracija pričakovala kakršnokoli diplomatsko rešitev.

Po dogovoru o zadržanju uvoznih carin sta ZDA in Kitajska blizu tudi dogovoru glede sankcij za kitajsko podjetje mobilnih telefonov in telekomunikacijske opreme ZTE. ZTE so ZDA lani oglobile zaradi kršenja sankcij proti Iranu in nato prejšnji mesec še enkrat zaradi kršenja dogovora glede prve globe. V slednjem primeru je Washington ameriškim podjetjem prepovedal prodajo komponent ZTE-ju, zaradi česar se je to podjetje, ki je lani ustvarilo 127 milijard evrov prometa in prijavilo največ patentov na svetu, znašlo na robu bankrota. ZTE naj bi pristal na še eno globo in spremembe v vodstvu podjetja. ZTE je delno v kitajski državni lasti, zato je Peking spor glede ZTE-ja vedno videl kot del trgovinskega spora, kar Washington zanika.

Ostajamo pri ameriških sankcijah, v tem primeru proti Venezueli. Ameriški predsednik je podpisal nove sankcije proti tej južnoameriški državi dan po venezuelskih predsedniških volitvah, ki so jih v Washingtonu označili za goljufive. Nove sankcije ameriškim državljanom in podjetjem prepovedujejo kupovanje obveznic venezuelske države in venezuelskega državnega naftnega podjetja PDVSA. Sankcije sicer ne zadevajo venezuelskega naftnega sektorja, že v prejšnjih sankcijah pa je Trumpova administracija finančne transakcije, povezane z naftnim sektorjem, izvzela iz sankcij.

Zimbabve je vložil prošnjo za ponovno pridružitev zvezi Commonwealth. Predsednik Emmerson Mnangagwa je hkrati povabil predstavnike bloka nekdanjih britanskih kolonij na opazovanje letošnjih parlamentarnih volitev. Bivši predsednik Robert Mugabe je Zimbabve iz Commonwealtha umaknil leta 2003 zaradi spora glede takratnih volitev. Velika Britanija je napovedala, da bo odločno podprla ponovno članstvo Zimbabveja v zvezi nekdanjih kolonij, ki ima 53 članov. 

V Franciji poteka stavka državnih uslužbencev. Razlog za stavko je napovedana sprememba kolektivnih pogodb. Francoski predsednik Emannuel Macron je napovedal poenostavitev pogajanj s sindikati, povečanje dela pogodbenih delavcev, večjo odvisnost plač od uspeha in spodbujanje odhoda državnih uslužbencev v privatni sektor. Napovedano je tudi zmanjšanje števila zaposlenih vsaj za štiri tisoč. Zaradi stavke so zaprte številne šole in vrtci.

Domače novice danes prihajajo iz Tel Aviva. Izraelsko zunanje ministrstvo je slovensko veleposlanico Barbaro Sušnik poklicalo na pogovor. Razlog je slovenska podpora resoluciji Združenih narodov, ki je pozvala k mednarodni preiskavi nedavnega nasilja v Gazi. V Svetu Združenih narodov za človekove pravice je za resolucijo glasovalo 29 držav, 14 je bilo vzdržanih, proti pa sta glasovali Avstralija in ZDA. Izmed evropskih držav sta za resolucijo glasovali tudi Belgija in Španija, njuni veleposlaniki pa so bili prav tako poklicani na zagovor.