Potem ko je v soboto nigerijska islamistična skupina Boko Haram vnovič objavila namero, da svoj boj podvrže ciljem Islamske države, je slednja v objavljenem zvočnem posnetku njihovo zavezo zvestobe pozdravila in napovedala širjenje novega kalifata tudi v  smeri vzhodne Afrike, ob tem pa še dodala grožnje novih napadov na zahodne prestolnice. Odziv prihaja v času, ko Islamska država izgublja pomembno bitko za nadzor nad mestom Tikrit proti iraškim silam, podprtimi s šiitskimi milicami in iranskimi vojaškimi odredi. Iraški obrambni minister ob tem dodaja, da se bo aktualna ofenziva državnih sil nadaljevala vse do osvoboditve celotnega guvernata Saladin.

Islandska vlada je izpolnila svoje napovedi in dokončno umaknila prošnjo za približevanje Evropski uniji. Približevalna pogajanja, začeta julija 2009, so bila zamrznjena predlanskega maja, v tem času pa je državi uspelo uskladiti enajst od zahtevanih petintrideset poglavij zakonskih uskladitev. Še vedno pereča tema za evro-islandske odnose pa ostaja urejanje zakonodaje glede ribiških kvot. Četudi aktualna vlada ne vidi prednosti za državo v evropskem članstvu, ostaja Islandija kot članica schengenskega območja in evropskega gospodarskega prostora močno vezana na Evropsko unijo.

Italijanska vlada je včeraj sprejela že dolgo pričakovano reformo šolskega sistema, imenovano “Dobra šola”, ki naj bi domnevno pripomogla k izboljšanju državne gospodarske neuspešnosti. Program reforme se tega problema loteva s povečanim proračunom za šolstvo, novi ukrepi pa bi razširili pooblastila za vodstvo in notranjo organizacijo šolskih institucij ter zmanjšali število učencev v razredu. Nad novostmi pa ni bilo navdušenih okoli 50.000 študentov, ki so se zbrali v Rimu, Milanu, Neaplju in Torinu, ki so s protesti pospremili  dogajanje. Vladnemu vrhu očitajo, da reforma pušča državne šole v identičnem slabem stanju na račun neupravičene fiskalne prednosti privatnih šolskih institucij pod pretenzijo večje povezanosti z gospodarstvom. Skratka, reforma naj bi uvajala tržna načela in odnose v šolski sistem po principu “šola je podjetje”.

Še vedno ostajamo v Italiji, ki ji je navkljub slabemu šolskemu povprečju uspela rekonstrukcija DNK narodnega vojnega junaka in pesnika, fašista Gabrieleja D’Annuzia. Rekonstrukcija fašističnega genskega zapisa je uspela brez oskrunitve oziroma izkopa posmrtnih ostankov; zahvale gredo Annuzijevi spermi, ki jo je v robčku po strastni noči poklonil svoji ljubici. Kako naj bi ta tehnika pripomogla k razreševanju vojnih zločinov, sicer ni jasno, odpira pa pot razplajanju malih Annuzijev in kloniranju preteklosti.

Četudi se svet ne vrti več okoli medijskega pompa Juliana Assanga, pa ga švedsko vrhovno sodišče še ni pozabilo. Assange je bil leta 2010 obtožen spolnega napada in v kolikor v obtožnici ne pride do napredka, bo le-ta avgusta zastarala. To naj bi bil tudi razlog nove odločitve švedskega tožilstva, ki zdaj Assangu ponuja dostavo na dom, torej zaslišanje in odvzem DNK brisa kar na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Tam se namreč ustanovitelj spletne strani WikiLeaks zadržuje že od leta 2012 ter se na ta način izmika izročitvi ZDA. Assangov odvetnik je odobravajoče pozdravil švedsko ponudbo, za katero si je sicer prizadeval zadnje štiri leta.   

Mednarodni denarni sklad je nakazal 2,2 milijarde ameriških dolarjev na bančni račun ukrajinske vlade, 2,8 milijarde pa je naklonil ukrajinski centralni banki. Nakazani znesek je prvi del paketa pomoči sklada, ki bo v skupni vrednosti znašala 17,5 milijarde dolarjev. Prav tako pa posojilo spremlja uveljavljanje novega štiriletnega reformnega programa, ki bo nadomestil pretekli program stabilzacije.

Po dolgih mesecih politične zapore so se koalicijske stranke Federacije Bosne in Hercegovine  dogovorile glede razdelitve šestnajstih ministrstev. Bošnjaška Stranka demokratične akcije, Hrvaška demokratična zveza - HDZ in Demokratična fronta bosta tako prevzeli vsaka po pet ministrskih sedežev, finančni minister pa bo izbran po skupnem dogovoru po predlogu HDZ. Izbira kandidata za mesto premiera pripada Stranki demokratične akcije, vendar pa opazovalci notranjepolitičnih razmer poudarjajo, da zavezništvo med strankami navkljub preboju ostaja trhlo. O novi vladi nadaljuje Milenko Voćkić, urednik sarajevskega dopisništva Radio Slobodna Evropa.

KLIK.

Tudi če je splošna volilna apatičnost slovensko pravilo, to ne zavira iskanja in premisleka o tako starih kakor novih platformah za volilno in demokratično aktivnost državljanov. Temu je bila namenjena Izolska mednarodna konferenca “Vključevanje državljanov preko e-participacije”. Od leta 2010 imamo sicer državljani Slovenije na voljo dve tovrstni orodji: “Predlagam vladi” in “E-demokracija”, ki pa v politični praksi nista dosegli želenega učinka. Do uvedbe elektronskih volitev je zato še dolga pot, kakor nam pojasni Simon Delakorda, predstavnik Inštituta za elektronsko participacijo:

KLIK.

Nadaljnji razvoj v smeri dovršitve starih in nadgradnje novih tovrstnih orodij bo terjal širše družbene in zakonske spremembe, zaključi Simon Delakorda:

KLIK.

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Maruša.