Sea OFF 3

Sea OFF 3

Aktualno-politična novica
31. 1. 2019 - 15:24
 / OFF

Nemčija, Francija in Velika Britanija so predstavile nov trgovski mehanizem, ki bo obšel dolarsko poslovanje in omogočil trgovanje evropskih podjetij z Iranom navkljub sankcijam ZDA, ki so jih te uvedle po lastnem izstopu iz jedrskega sporazuma lansko leto. INSTEX, kot se bo nov mehanizem imenoval, bo imel sedež v Parizu, vodil pa ga bo nekdanji nemški bankir Per Fischer. Čeprav so države priznale, da mehanizem ne bo omogočal večjih projektov, ki jih Iran želi za svoje nadaljnje sodelovanje v jedrskem sporazumu, se nadejajo, da bo mehanizem poslal vsaj močno politično sporočilo v Iran. Ameriška administracija, dokler mehanizem še ne deluje, dogajanja ne komentira, verjamejo pa, da v Evropi ne bodo kršili določil sankcij.

O tako imenovanem suženjskem zakonu ali zakaj protestirajo na Madžarskem
 / 21. 12. 2018
Sindikati in uprava Audi Hungaria, podjetja, ki upravlja Audijeve tovarne v madžarskem mestu Györ, so dosegli dogovor o končanju stavke. Stavka se je začela pred tednom dni zaradi zahtev sindikatov po izboljšanju plač in razmer v tovarnah, ki so po njihovem mnenju neprimerljivo slabše od tistih v Nemčiji ali pa na Češkem. Dogovor vključuje 18-odstotno zvišanje plač zaposlenih in obljubo, da bo vsak zaposlen imel povsem prost en vikend na mesec. Tovarne zaposlujejo trinajst tisoč ljudi v tem madžarskem mestu in predstavljajo 1,4 odstotka državnega bruto domačega proizvoda oziroma devet odstotkov celotnega izvoza. Stavka je zaradi dobave delov iz Madžarske ustavila proizvodnjo tudi v matični tovarni v Nemčiji, ampak zaradi zadostnih zalog naj ne bi bilo izpadov v dobavi vozil.

Ladja Augsburg
Nemčija umika ladjo iz Sredozemlja, Italija zapira azilne centre
 / 24. 1. 2019
Ladja Sea Watch 3 je po dveh tednih čakanja na morju končno dobila dovoljenje za vplutje v pristanišče na Siciliji. Italija ladje ni hotela sprejeti in je zahtevala, da migrante prevzamejo druge evropske države, predvsem Nizozemska, kjer je ladja registrirana. V torek je Evropsko sodišče za človekove pravice odredilo, da mora Italija ladji omogočiti vplutje, dosežen pa je bil tudi dogovor o prevzetju migrantov. Sprejele jih bodo Italija, Nemčija, Francija, Portugalska, Romunija, Malta in Luksemburg. V organizaciji Sea watch, ki upravlja z ladjo, se bojijo, da je to politična poteza in da bodo aktiviste na ladji aretirali, saj naj bi bilo po njihovih besedah tožilstvo v Catanii znano po pregonu nevladnih organizacij, ki pomagajo migrantom. Italijanski notranji minister Matteo Salvini je sicer napovedal, da bo Italija poleg prepovedi vstopa v pristanišča ladjam nevladnih organizacij prepovedala tudi vplutje v italijanske teritorialne vode.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je prestal že šesto nezaupnico, odkar je decembra 2017 nastopil mandat. Tokrat je opozicija nezaupnico vložila zaradi izjav ministra glede obravnave migrantov v Evropski uniji. Po njegovih besedah bi morali poleg hujših zločincev, ki so zagrešili umor ali posilstvo, izgnati tudi tiste tuje državljane, ki zakrivijo manjša kazniva dejanja. Čeprav je to v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, mora zakonodaja po njegovih besedah včasih slediti politiki in ne vedno politika zakonodaji. V preteklosti so bile nezaupnice proti njemu vložene tudi zaradi poskusov preprečitve dostopa do podatkov javnega značaja.

V Čilu je bilo šest posameznikov obsojenih na zaporne kazni od pet do deset let zaradi umora nekdanjega predsednika Eduarda Montavla Freia. Ta je bil predsednik države od leta 1964 pa do 1970, nato pa glasni kritik diktatorja Augusta Pinocheta. Frei  je umrl zaradi zapletov po operaciji leta 1982, vendar je ponovno odprtje raziskave leta 2000 odkrilo, da je bil v resnici zastrupljen. Frei je bil vodja sredinske krščanskodemokratske stranke in je sprva sicer podpiral Pinocheta, vendar je kmalu po njegovem prevzemu oblasti začel vlado diktatorja kritizirati zaradi kršitev človekovih pravic. Augusto Pinochet je oblast prevzel z državnim udarom leta 1973, ki so ga podprle ZDA, predsedniško službo pa je opravljal do leta 1990.

Med rednim zasedanjem ruskega senata so senatorju Raufu Arašukovu odvzeli imuniteto in ga aretirali. Senatorja iz pretežno muslimanske avtonomne republike Karačaj Čerkezije obtožujejo umora svetovalca predsednika republike Frala Šebuzova in podpredsednika gibanja za mladino Aslana Žukova leta 2010. Poleg umora je obdolžen še, da si je skupaj z očetom Raulom, ki vodi eno izmed vej državnega naftnega podjetja Gazprom in je bil ravno tako aretiran, iz proračuna podjetja nezakonito prisvojil 500 milijonov evrov. Arašukov je med sejo poskušal pobegniti, kar so mu preprečili varnostniki v senatu, po prijetju pa je trdil, da ne govori dovolj dobro rusko in zato ne razume obtožnice, nakar mu je tožilstvo priskrbelo prevajalca.

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi nekdanjega župana Šentjerneja Franca Hudoklina in tamkajšnjemu občinskemu svetu naložilo, da ga mora na naslednji seji imenovati za svetnika. Hudoklin je bil na zadnjih lokalnih volitvah izvoljen v občinski svet, vendar ga ta na ustanovni seji ni potrdil. Po mnenju nekaterih svetnikov gre pri njegovi zaposlitvi pri občinski čistilni napravi za nasprotje interesov. Hudoklin pojasnjuje:

izjava

O nadaljnjih postopkih in verjetnosti, da bo občinski svet upošteval sodišče, pa pravi:

izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness