Shell OFF

Shell OFF

Aktualno-politična novica
s hell
23. 11. 2016 - 15.00
 / OFF

Brazilska vlada je dosegla sporazum o varčevalnih ukrepih. V vladi so se zavezali, da bodo pomagali brazilskim zveznim državam, ki so v najbolj kritičnem finančnem stanju. Zvezne države bodo v zameno krepko omejile svoje proračune. Med drugim bodo to dosegle z zamrznitvijo plač v javnem sektorju, za nadaljni dve leti pa bodo zamrznile tudi odpiranje novih delovnih mest v javnem sektorju. Proti varčevalnim ukrepom že od začetka novembra protestirajo delavci javnega sektorja v Riu. Opozarjajo, da so za pomanjkanje sredstev krive poletne olimpijske igre in pa sistemska korupcija. V strahu, da bi se protesti razširili po vsej državi, je brazilska vlada umaknila 4 od 22 spornih členov o varčevanju v javnem sektorju. Vlada tako ne bo izvajala množičnih odpuščanj, ne bo ukinjala celotnih oddelkov v javnem sektorju in ne bo premeščala osebja.

Kolumbijska vlada bo podpisala nov mirovni sporazum z levičarsko uporniško skupino FARC. Prejšnji dogovor je bil podpisan 26. septembra, potem pa zavrnjen na referendumu prejšnji mesec. Opozicija ga je označila za preveč prizanesljivega do upornikov in njihovega dolgoletega kršenja človekovih pravic. Nov sporazum naj bi vseboval več kot 50 sprememb iz prvotnega dogovora. Po podpisu vodje upornikov Rodriga Londona in kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa bo dogovor poslan v parlament, kjer ima vlada večinsko podporo. Predsednik Santos želi s tem sporazumom končati 52-letno državljansko vojno, v kateri je bilo ubitih več kot 220.000 ljudi.

Bolivijski predsednik Evo Morales je zaradi suše v Boliviji razglasil izredne razmere. Oskrba z vodo v Boliviji je že zdaj minimalna, oblasti pa uvajajo nujne restrikcije. Dež, ki bi omilil posledice suše, pa je napovedan šele v začetku decembra. Za sušo in posledično pomanjkanje vode je kriv vremenski pojav el nino, ki prinaša sušo in pustoši v predelih Amerike. V Boliviji je zaradi omejevanja oskrbe z vodo situacija že dolgo napeta. Zaradi ukrepov oblasti po državi potekajo protesti. V predelih glavnega mesta la Paz trpi žejo že 70 odstotkov prebivalstva, trije glavni zbiralniki, ki oskrbujejo prestolnico, pa so že skoraj prazni. Po besedah Moralesa se Bolivijci morajo pripraviti tudi na najhujše.

Nadaljujemo v “postkolonialni” Afriki. 40 tisoč Nigerijcev v Londonu in Hagu toži anglo-nizozemskega naftnega velikana Royal Dutch Shell. Nigerijski ljudstvi Ogale in Bille obtožujeta naftno podjetje, da so izlivi iz njihovih naftovodov odgovorni za onesnaženje vodnih virov in zemlje. Naftni velikan Shell je bil prvo podjetje, ki je začelo z izkoriščanjem naftno bogate delte reke Niger. Shell je odgovoren za že desetletja trajajoč proces onesnaževanja delte, organizacija Platform pa je v poročilu leta 2011 razkrila, da je Shell plačeval nigerijskim vladnim silam, da so pretepale, mučile in celo ubijale Nigerijce. Več o okoljski devastaciji območja delte reke Niger pove Sarah Shoraka iz londonske nevladne organizacije Platform.

Izjava

Wikileaks je leta 2010 objavil dokumente, ki razkrivajo globoke razsežnosti infiltriranosti podjetja Shell v Nigerijsko vlado. Shell skuša preprečiti sojenja v Londonu in Hagu in trdi, da bi sojenje moralo potekati v Nigeriji. Nigerijci opozarjajo, da tako sojenje zaradi vpletenosti Shella v nigerijsko vlado in skorumpiranosti nigerijskih sodišč ne bi bilo pravično.

Največja in edina koalicijska turška stranka AKP in Stranka nacionalističnega gibanja MHP sta sprejeli dogovor o spremembah ustave. Opozicijska stranka MHP je sprejela predlog o spremembi ustave iz parlamentarnega v predsedniški sistem. Po mnenju Devleta Bahçelia, vodje MHP, je dogovor nujen za okrepitev notranje stabilnosti Turčije. Osnutek 12 členov zakona ne bo na vpogled javnosti. Parlament bo glasoval o spremembi zakona prihodnji teden. Če bo na novo napisani zakon dobil vsaj 330 glasov, bo sledil referendum, ki ga po javnomnenjskih raziskavah podpira 65 odstotkov volilcev. MHP obsoja ravnanje glavne opozicijske stranke, sekularne CHP, ki se je udeležila protestov v Istanbulu proti delovanju vlade Recepa Tayipa Erdogana. Zaradi podpore protestnikov ji očitajo sodelovanja z glavno prokurdsko stranko HDP in drugimi tako imenovanimi separatisti.

Irski sindikati so se zavzeli za referendum o pravici do splava. Pravico do svobodnega odločanja o prekinitvi nosečnosti na Irskem omejuje osmi amandma ustave, ki je bil potrjen na referendumu leta 1983. Vodje največjih sindikatov v državi so se zbrali v Dublinu. Tam so na mostu Rosie Hackett, ki nosi ime po revolucionarni feministki in sindikalistki,  simbolično napovedali začetek prizadevanj za umik več kot tri desetletja starega amandmaja. Splav je na Irskem zakonit le v okoliščinah, ki predstavljajo resno tveganje za življenje ali zdravje nosečnice. Kljub prepovedi splav na tem otoku ostaja realnost. Po besedah irskih sindikatov so tako Irke prisiljene poiskati pomoč v Veliki Britaniji, kjer visoke cene posega najbolj prizadenejo socialno ogrožene državljanke.

Avstrijska vlada nasprotuje atomskemu sporazumu Paks 2 med Brusljem in Rusijo. Podpisani sporazum bo omogočil energetsko neodvisnost Madžarske, ki ta čas uvaža 30 odstotkov električne energije. Rusija bo Madžarski posodila 10 milijard evrov in dva reaktorja. Evropska komisarka Margrethe Vestager je odobrila sporazum. Neodobravanje sporazuma so izrazila nemška in avstrijska energetska podjetja, ki nasprotujejo pridobivanju energije s pomočjo cepitve jedra, grozijo tudi s pritožbo na evropskem sodišču. Pristranskost v sporazumu naj bi dokazovala vpletenost komisionarja Güntherja Oettingerja z Rusko vlado, potem ko je pripotoval na Madžarsko z zasebnim letalom ruskega lobista. Projekt izpolnjuje zahteve Internacionalne agencije za atomsko energijo, ki je zadovoljna z zagotovljeno varnostjo. Vrednost projekta je 12,5 milijarde evrov.

Bolgarski državni tožilci so ministra za obrambo v odhajanju Nikolaja Nenčeva obtožili, da ni izpolnil dogovora z rusko letalsko korporacijo RSK MiG. Korporacija je do zdaj vzdrževala bolgarska bojna letala, Nenčev pa je prejšnje leto začel pogajanja s Poljsko, ki bi nadomestila rusko podjetje. Zaradi tega naj bi Bolgarija začasno ostala brez učinkovite letalske obrambe, saj Rusi trdijo, da Varšava ni sposobna zagotavljati dodatnih letalskih delov za tretje države. Poleg tega so tožilci Nenčeva obtožili tudi, da je povzročil izgubo v višini 3,7 milijonov evrov. Njegove obtožbe prihajajo v času, ko se v Bolgariji po prihodu novega predsednika, ruskega simpatizerja Rumena Radeva, obuja ruski vpliv.

Sindikati javnega sektorja so prekinili pogajanja z vlado. V ponedeljek je ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc z zdravniškim sindikatom Fides sprejela sporazum, do katerega je koalicija še skeptična. Sindikati javnega sektorja so izjavili, da bi privolitev vlade v dogovor s Fidesom pomenila konec pogajanj. Sindikati so okrcali dogovor, saj večji del javnega sektorja odpravlja varčevalne ukrepe, medtem ko si nekateri drugi že zvišujejo plače. Sporazum s Fidesom bi vključeval povišanje plač zdravnikom, ki so že sedaj najvišje plačana skupina v javnem sektorju. Po besedah sindikatov bi obveljavitev vladnega dogovora s Fidesom pomenila nove in ostrejše zahteve Sindikatov javnega sektorja. Več o odzivu sindikatov javnega sektorja na dogovor s Fidesom sindikalni pogajalec Drago Ščernjavič:

Izjava

Po pričevanjih sindikalista niso izključeni niti najradikalnejši ukrepi.

Izjava
 

 OFF so pripravili vajenci Ana, Grega, Lana in Maks.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness