Po neuspešnem sodnem primeru proti enotni embalaži za tobačne izdelke bo tobačni proizvajalec Philip Morris primoran Avstraliji plačati sodne stroške. Enotne embalaže za cigarete so bile v Avstraliji predstavljene in uvedene leta 2011 pod taktirko takratne predsednice vlade Julie Gillard. S prepovedjo logotipa so avstralski zakoni šli dlje od ostalih držav, v katerih so večinoma prepovedali oglaševanje ter uvedli opozorilne grafične podobe in napise. Philip Morris je skupaj z Imperial Tobacco in Japan Tobacco vložil tožbo na avstralskem višjem sodišču, s katerim so spodbijali zakon, a so leta 2012 primer izgubili. Podjetja so se nato obrnila še na mednarodno investicijsko arbitražno sodišče, ki je marca razsodilo v prid Avstralije z obrazložitvijo, da so podjetja skušala zlorabiti pravice. Philip Morris Asia mora zdaj v Avstraliji tako plačati za več deset milijonov evrov sodnih stroškov.  

Evropski parlament je zavrnil predlog o statusu evropskih državljanov na otoku po brexitu, ki ga je predlagalo Združeno kraljestvo. Predlog med drugim določa, da bodo državljanom iz držav Evropske unije zdravstvene, izobraževalne in ostale bonitete dostopne šele po petih letih prebivanja v Veliki Britaniji. Poleg tega bi bilo državljanom Evropske Unije z dovoljenjem za bivanje na otoku onemogočeno sodelovati na lokalnih volitvah, zaostrili bi tudi pogoje za združevanje družin. Predlog vlade Velike Britanije so v Evropskem parlamentu zavrnili in zahtevali nov predlog ter uvedbo mednarodnega sporazuma, ki bi urejal to področje.

Združene države Amerike, Rusija in Jordanija so se dogovorile, da bodo v manjšem predelu jugovzhodne Sirije, in sicer ob mejah z Jordanijo in Izraelom, pričele izvajati premirje. Hkrati se je v Ženevi pod okriljem Združenih narodov pričel tudi nov krog mirovnih pogajanj, na katerih je glavna tema razširitev premirja na celotno ozemlje Sirije. Trenutno je borba ustavljena v pokrajinah Daraa, Quneitra in Sweida. Dogovor predvideva umik iranskih sil in Hezbolaha iz območij, za katera velja premirje. V petek je delegacija uporniških frakcij sicer izrazila nasprotovanje kakršni koli prekinitvi ognja. Prekinitev ognja v treh pokrajinah z izjemo nekaj manjših kršitev zaenkrat poteka uspešno.

Na ulicah japonskega glavnega mesta Tokio so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo protizarotniškemu zakonu, ki ga je prejšnji mesec sprejel japonski parlament pod vodstvom premierja Šinza Abeja. Zaradi zakona, ki definira 277 zločinov, pri katerih je kaznivo že njihovo načrtovanje in ne le izvedba, protestniki zahtevajo premierjev odstop. Protesta z naslovom Marš za resnico se je udeležilo približno osem tisoč ljudi. Zakon so po besedah premierja sprejeli kot nujni varnostni ukrep proti terorizmu zaradi olimpijskih iger, ki se bodo leta 2020 odvijale na Japonskem. Nasprotniki zakona, ki so organizirali protestni zbor, pa menijo, da zakon, ki ga je vlada sprejela, predstavlja kršenje človekovih pravic, saj brez jasne utemeljitve omogoča izvajanje ukrepov tudi za dejanja, ki niso povezana s terorizmom. Na seznamu kaznivih dejanj so se tako znašli tudi nabiranje gob v nacionalnih parkih, piratsko kopiranje digitalnih vsebin, tekmovanje na tekmah z motornimi čolni brez dovoljenja in mirna zasedba prostora v protest proti izgradnji stanovanj.

Protesti so se odvili tudi v turškem Instanbulu, kjer se je več sto tisoč protestnikov zbralo v nasprotovanju vladi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Protest je bil hkrati tudi zaključek 450 kilometrov dolgega pohoda, katerega namen je bil enak protestu. Organizator protesta je vodja opozicijske kemalistične Republikanske ljudske stranke Kemal Kilicdaroglu. V protestnem nagovoru je obsodil val aretacij in obsodb, ki so sledili lanskemu neuspelemu državnemu udaru. Oblasti je obtožil, da so državni udar izkoristile za predajo izvršilne in sodne oblasti enemu človeku. Predsednik Erdogan je protestnike in Republikansko ljudsko stranko, ki jo vodi Kilicdaroglu, obtožil podpore terorizma.

Več sto madžarskih ksenofobnih borcev se je združilo v novo politično gibanje z imenom Sila in vztrajnost. Njihov cilj je sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 2018. Gibanje bo zasedalo politični prostor na desni od že obstoječe in prav tako ksenofobne stranke Jobbik. Člani novoustanovljene stranke so, da bi dosegli širšo javnost v predmestju Budimpešte, organizirali zbor z motom: “Razgrnitev zastave skrajne desnice”. Člani gibanja v medijih in javnosti uporabljajo odkrito rasistični jezik ter nasprotujejo liberalizmu in priseljevanju.

Na današnji dražbi je stečajni upravitelj vipavskega Agroinda Andrej Perdan prodal premoženje tega podjetja v stečajnem postopku. Edini zainteresirani kupec je bilo podjetje Agromib, ki je bilo sicer ustanovljeno konec preteklega meseca, njegov lastnik pa je avstrijsko podjetje MIB Managment. Zastopnik Agromiba je avstrijski podjetnik Michael Blaschitz, strokovni del proizvodnje vin pa naj bi po pisanju Primorskih novic prevzel vinar Hannes Sabathi. Celotno premoženje podjetja v stečaju je bilo na dražbi prodano za 2,4 milijona evrov. Glede na zadnje izkušnje z lastniki iz ukrajinskega podjetja Demistone Holding Limited, ki naj bi podjetje izčrpavali, delavci v podjetju pričakujejo boljše razmere. Svoje mnenje o prodaji podaja Andrej Furlan, predstavnik sveta delavcev.

Izjava

Več o stečaju in prodaji Agroinda pa danes ob peti uri v Offsajdu.