Skupni OFF

Skupni OFF

Aktualno-politična novica
10. 4. 2017 - 15.00
 / OFF

Več deset tisoč ljudi je v Venezueli protestiralo proti vladavini predsednika Nicolasa Madure. Podžgala jih je odločitev venezuelskih oblasti, ki so vodji opozicije in protestov Henriqueu Caprilesu zaradi domnevnih nepravilnosti med opravljanjem funkcije guvernerja zvezne države Miranda izdale 15-letno prepoved opravljanja javnih funkcij. To pomeni, da drugo leto ne bo mogel kandidirati na predsedniških volitvah in se pomeriti z Nicolasom Madurom. Capriles odločitev sicer zavrača. Protesti so se končali s spopadi med demonstranti in policijo, ki je uporabila tudi solzivec in vodni top. Protestniki so odgovarjali s kamni, molotovkami in zažiganjem smeti.

Egiptovski predsednik Abdul Fatah al-Sisi je po včerajšnjih napadih na dve koptski cerkvi, v katerih je umrlo vsaj 44 ljudi, razglasil trimesečno izredno stanje. V teku izrednega stanja lahko policija ljudi aretira in njihove domove preiskuje tudi brez naloga. Pred uveljavitvijo mora izredno stanje sicer potrditi še parlament. Več o napadu in Koptih pa v današnjem OFFsajdu ob petih.

V Južni Osetiji so potekale predsedniške volitve in referendum o preimenovanju pokrajine. V tej kavkaški državi, ki jo priznavajo samo Rusija, Nikaragva, Venezuela, Abhazija in Pridnestrska republika, je največ glasov dobil Anatolij Bibilov, predsednik južnoosetijskega parlamenta. Ni pa še jasno, ali bo potreben drugi krog volitev. Prebivalci so podprli preimenovanje Južne Osetije v Alanijo, zgodovinsko ime te pokrajine. Večina držav samostojnosti Južne Osetije ne priznava in jo obravnava kot del Gruzije, pokrajina pa je bila tudi predmet spora med rusko-gruzinsko vojno leta 2008.

V precej drugačnem vzdušju pa je minilo glasovanje v  Kašmirju. Ob včerajšnjih izrednih volitvah za izpraznjeno mesto v spodnjem domu indijskega parlamenta je tam prišlo do novih protestov tamkajšnjih separatistov ter spopadov s policijo in vojsko. Separatistično gibanje, ki si prizadeva za neodvisnost ali priključitev k Pakistanu, je pozvalo k bojkotu volitev, na dan glasovanja pa je v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir prišlo do številnih nasilnih incidentov, v katerih je po posredovanju varnostnih sil umrlo več ljudi. Nemiri v Kašmirju so se sicer stopnjevali že julija lani, ko je prišlo do smrti enega od upornikov. V ločenem incidentu na meji s Pakistanom, ki ga indijske oblasti obtožujejo podpiranja sepratistov, je indijska vojska ubila štiri upornike, ki so želeli prečkati mejo.

Okoli 70 tisoč ljudi se je včeraj podalo tudi na ulice Budimpešte, v znak protesta proti zapiranju Srednjeevropske univerze, krajše CEU. To bi morali zapreti ali pa jo preseliti, sledeč spremembam madžarskega zakona o visokem šolstvu. Ta določa, da morajo tuje univerze, ki delujejo na Madžarskem, kampus imeti tudi v svoji matični državi. Srednjeevropska Univerza, ki jo financira ameriško-madžarski milijarder George Soros, je edina izmed 28 tujih univerz na Madžarskem, ki temu kriteriju ne zadostuje. Sporadični protesti proti zapiranju univerze sicer trajajo že kak teden, zakon o visokem šolstvu pa sta kritizirali tudi Evropska unija in Združene države Amerike. Več o tej temi v OFFsajdu Nedobrodošel doma, ki je dostopen na naši spletni strani.

Baskovska skupina ETA je policiji v soboto razkrila lokacije svojih skladišč orožja in s tem uresničila svojo namero po razorožitvi. Policiji je predala 120 kosov strelnega orožja, okoli 3 tone eksploziva in več tisoč nabojev. Premirje je ETA sicer razglasila že leta 2011. Španska vlada je sporočila, da razorožitev ne pomeni nikakršne olajševalne okoliščine za bivše borce in zahteva popolno razpustitev organizacije. ETA je bila ustanovljena leta 1959 v Francovi Španiji kot odgovor na politično in kulturno represijo nad Baski, zavzemala pa se je za samostojno baskovsko državo. Od svoje ustanovitve je odgovorna za smrt okoli 800 ljudi, znašla pa se je tudi na evropskem seznamu terorističnih organizacij.

Politične krize zaradi označevanja vin pa ne obstajajo zgolj na naših tleh. Sindikat vinarjev z območja Montpellierja je začel z medijsko kampanjo proti domnevno nelegitimni konkurenci vinarjev iz Španije. Argument francoskih vinarjev iz juga države je, da njihovi sosedi svoje cenene izdelke označujejo dvoumno - tako, da bi ti izgledali kot da prihajajo iz francoskih vinogradov. Za obrambo svojh interesov so se nekateri francoski proizvajalci zatekli tudi k militantnim taktikam. Pretekli teden je v več supermarketih skupina kakšnih 100 protestnikov razbijala zabojnike španskih vin, pri dveh prodajalcih sta odjeknili eksploziji, v januarju pa so na podobnih demonstracijah protestniki napadli in izpraznili dva tovornjaka španskega vina. Odgovornost za dejanja je prevzela skupina z imenom Akcijski komite vinogradnikov ali krajše, CAV.

Predsednik srbske državne volilne komisije Vladimir Dimitrijević je po ponovnem štetju glasov z nedavnih predsedniških volitev negiral volilne nepravilnosti na dveh voliščih v Novem Pazarju in krajo glasov v korist zmagovalca Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah je ponovno štetje pokazalo napako le pri štirih glasovnicah, pripisovanje znatnega števila glasov Vučiću pa je Dimitrijević označil za laž. Po navedbah tabora drugouvrščenega Siniše Jankovića je do nepravilnosti prišlo na 25 volilnih mestih, Vučiću pa bi po njihovih ocenah lahko pripisali tudi do 319.000 glasov več, zato so zahtevali ponovno štetje na vseh spornih voliščih.

Ker se je komisija za ponovno štetje odločila le v najbolj spornem Novem Pazarju, so predstavniki volilnih štabov Saše Jankoviča in drugih opozicijskih kandidatov, ki so se priključili zahtevi po ponovnem štetju glasov, protestno zapustili včerajšnjo sejo komisije. Iz tabora Jankovića so ob tem napovedali kazensko ovadbo odgovornih na novopazarskih voliščih. Volilne nepravilnosti so tudi eden glavnih razlogov za proteste proti diktaturi, ki so se včeraj že sedmi dan odvijali po celotni Srbiji. V več mestih se je po ulicah ponovno sprehodilo več tisoč ljudi, nezadovoljnih z oblastjo premierja in novoizvoljenega predsednika Aleksandra Vučića.

Hrvaška vlada je na izredni seji imenovala izrednega pooblaščenca, ki bo prevzel vodenje živilskega koncerna Agrokor. To vlogo bo prevzel splitski ekonomist Ante Ramljak, sicer partner v družbi za finančno svetovanje Texo Management, katere dejavnost je specializirana za primere prodajanja in združevanja podjetij. Ramljak naj bi po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije sodeloval pri pripravi nedavno sprejetega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih družbah na Hrvaškem, na podlagi katerega je bil tudi imenovan na čelo uprave Agrokorja. Glavni nalogi za izrednega pooblaščenca podjetja bosta tako zagotovitev novih posojil in poplačilo obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih.

Zaradi neizplačil naj bi tako konec preteklega tedna dobavitelji že ustavili dobavo v Agrokorjeva skladišča, vsega blaga razen kruha. Z interventnim posojilom v višini 150 milijonov evrov je novi upravitelj napovedal poplačilo obveznosti podjetja do malih dobaviteljev in zaposlenih ter normalizacijo poslovanja. Namero o takšnem prednostnem poplačilu je izrazil tudi koordinacijski odbor šestih bank upnic, ki pripravlja predlog novega financiranja. Prav tako je pristojno sodišče v skladu z zakonom o izrednih postopkih že prepovedalo sprožitev sodnih postopkov proti Agrokorju in 24 hčerinskim družbam, kar je podjetju posledično omogočilo sprostitev bančnih računov. Po napovedih Ramljaka naj bi proces finančnega in lastniškega prestrukturiranja Agrokorja trajal predvidoma 15 mesecev, v naslednjih dveh pa imajo upniki čas, da pooblaščencu prijavijo svoje obveznosti.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness