Vodja svetovne pravoslavne skupnosti, ekumenski patriarh Bartolomej, je po tridnevni sinodi v Istanbulu potrdil avtokefalnost, torej samostojnost ukrajinske pravoslavne cerkve. Bartolomej je prav tako rehabilitiral ukrajinskega patriarha Filareta, ki ga je moskovski patriarh Kiril izločil iz cerkvene organizacije leta 1990 zaradi ustanovitve separatističnega patriarhata v Kijevu. Odločitev bo skrhala že tako načete odnose med Rusijo in Ukrajino, po besedah moskovskega patriarha Kirila pa gre za največjo ločitev v krščanski cerkvi po veliki shizmi leta 1054.

Verske polemike se pojavljajo tudi pri delu evropskih pravosodnih ministrov v Luksemburgu. Poljska vlada je vložila veto na letno poročilo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker ni bil sprejet njihov predlog, da se pravica Kristjanov in Judov do zaščite pred diskriminacijo izenači z zaščito pravic LGBT skupnosti in pravic migrantskih otrok in žensk. 28 ministrov za pravosodje EU zaradi veta prvič od njenega nastanka leta 2000 ni podprlo listine. Gre za najnovejšo bitko v diplomatski vojni med organi EU in poljsko vladajočo stranko Pravo in pravica, ki že skoraj dve leti traja zaradi različnih pogledov na številna socialna in pravna vprašanja.

V Albaniji pa se bitke za oblast in državni denar odvijajo pri odločitvah glede usode Narodnega gledališča. Predsednik republike Ilir Meta je že drugič z vetom zavrnil predlog zakona o gradnji novega gledališča, ki ga je parlamentarna večina potrdila 20. septembra in predvideva rušenje obstoječe zgradbe. Meta zakon označuje za protiustavnega, saj ne zagotavlja svobode konkurence pri izbiri izvajalca del. Socialistična partija, predlagatelj zakona, je bila že pred tem za izvedbo del dogovorjena s podjetjem Fusha Sh.p.k, vendar z novim predlogom nekonkurenčnosti ni rešila. Partija odgovarja, da je zakon treba čim prej sprejeti, saj je trenutna zgradba Narodnega gledališča v izredno slabem stanju in ne omogoča izpolnjevanja delovnih pogojev.

V Mostarju je pod geslom R.I.P. Democracy BiH in številnimi hrvaškimi zastavami potekal protest proti izvolitvi kandidata levosredinske Demokratske fronte Željka Komšića za hrvaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine. Sporočilo protesta, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je nezadovoljstvo z volilnim sistemom, ki naj bi omogočil, da so Bošnjaki preglasovali politično voljo Hrvatov in s tem za hrvaškega člana predsedstva izvolili Komšića.  Več o volitvah v Bosni in Hercegovini danes ob 17-ih v Kultivatorju.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo, da mora ministrstvo za obrambo občini Postojna plačati 1,3 milijona evrov nadomestila za uporabo vojaškega vadišča Poček. Občina je območje Počka v svoj odlok o nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč umestila leta 2011 z utemeljitvijo, da od države zaradi vojaških aktivnosti ne prejema zadovoljive odškodnine. Leto kasneje je ministrstvo nadomestilo plačalo, a se je leta 2013 praksa spremenila, ko se je davčni organ odločil, da za zemljišča, ki so v uporabi za vojaške namene, ne bo več odmerjal nadomestila. S tem so v postojnski občini ostali brez 480 tisoč evrov letno, kar je bil razlog, da so vložili tožbo in jo na prvi stopnji tudi dobili. Vrhovno sodišče je s sodbo pritrdilo tej odločitvi, postojnska občina pa je ministrstvo pozvala tudi k plačilu 1,4 milijona evrov nadomestil za leta 2016, 2017, 2018, ki prav tako niso bila odmerjena.

Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč pri enakem znesku, kot je bil od 1. junija letos. Prvotna sprememba je znesek pomoči zvišala na 385,05 evra, a predvidela padec na 331,26 evra po novem letu. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je na novinarski konferenci pojasnila, da želi vlada z odločitvijo ohraniti socialno varnost ob tem, ko Slovenija beleži gospodarsko rast.

V UKC Ljubljana so danes na novinarski konferenci predstavili nov program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih. Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih, ki je aktivno sodeloval pri sestavi programa, razloži, zakaj je pomembno, da so slepi in slabovidni dobili možnost celovite obravnave.

Izjava

S pomočjo programa bo očesna klinika nudila podporo, ki bo združevala strokovnjake z različnih področij, poleg očesnih strokovnjakov tudi psihologov, socialnih delavcev in po potrebi informacijsko-komunikacijskih strokovnjakov. Celovita obravnava slepih in slabovidnih je sicer opredeljena z zakonom, a je od sprejetja zakona do vzpostavitve programa minilo deset let.

Ponavljajoči se problemi poplavljenih kleti v Rožni dolini, ki so posledica novogradenj, so poslali ljudi na ulice. Včeraj popoldne je kakšnih petdeset prebivalcev soseščine pri trgovini Mercator in avtobusnem postajališču Rožna dolina javno izrazilo nezadovoljstvo in za krajši čas protestno zaprlo cesto. Nastajajoči novi stanovanjski objekti z gradnjami v globino presekajo podtalne vodne poti, posledično pa ob povečanih padavinah voda pod zemljo ne odteka, kar povzroči poplave na sosednjih parcelah. Več o problematiki razloži nezadovoljni prebivalec Rožne doline Janez Lužnik.

Izjava

Ker mestne oblasti ne rešujejo lokalnih težav, so se nezadovoljni prebivalci zaradi neustrezno določenih kriterijev za gradnjo v občinskem prostorskem načrtu odločili tudi za tožbo. Zdi se, da načrtovanje novih gradenj bolj upošteva interese po dobičku, ki jih prinašajo visoke cen nepremičnih v Ljubljani, kot konkretne omejitve in probleme okolja in prebivalcev. Novi protesti, s katerimi želi skupnost opozoriti na problematično situacijo, so načrtovani še za naslednja dva četrtka. Današnji pregled novic zaključuje Lužnik.

Izjava

Off sta pripravila vajenca Jure in Jaka ter mojster Jošt.