“Danes smo najsrečnejši gasilci v državi.” Tako je ob uradnem odprtju novega gasilsko-reševalnega centra minulo soboto v Postojni zbrane nagovoril predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Postojna Boštjan Triler. Naložba v center s 3400 kvadratnimi metri notranjih površin znaša 4,4 milijona evrov, od česar je 2,6 milijona prispevala občina iz proračuna, 1,2 milijona je prispevala država, 600.000 evrov pa naj bi prispevalo ministrstvo za obrambo, ki ima na obrobju Postojne osrednje vadišče Slovenske vojske Poček.

Na Počku imajo postojnski gasilci ob vojaških vajah redne intervencije. Ker pa občina vojaškega vadišča ne želi več v bližini, bo ministrstvo bržkone zadržalo 240 tisoč evrov od obljubljenih šeststo tisočakov.

Vadišče Poček se nahaja v pivški kotlini vzhodno od Postojne, njegovo vplivno območje seže tudi v sosednjo občino Pivka, v preteklosti pa so granate padle tudi na ozemlje občine Cerknica. Vadišče je le en del vojaške infrastrukture, ki je v zgodovini igrala pomembno vlogo, kot pojasni strokovni vodja Parka vojaške zgodovine v Pivki Boštjan Kurent.

Izjava

In tako do današnjega dne. Prisotnost vojske je na tem območju znatno manjša kot v polpretekli zgodovini, Poček pa kljub nasprotovanju občine in občanov ostaja. Vsaj do 23. decembra 2018, kot pojasni župan občine Postojna Igor Marentič.

Izjava

Konec 2018 bi minilo leto od omenjene odločitve Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da vlada pri umeščanju vadišča v prostor ni upoštevala dveh negativnih mnenj agencije za okolje. Do takrat pa ostaja v veljavi dogovor občine in vojske iz leta 2004, ki predvideva določen znesek, ki ga ministrstvo za obrambo plačuje Postojni za uporabo vadišča.

Izjava

Znesek se je v minulih letih gibal okoli 120 tisoč evrov na leto, ki ga občina dobi v obliki določenih nepremičnin, stanovanj ali neposredno v denarju. Znesek ni zadosten, da bi občino prepričal, da bi ignorirala obstoječe težave. Najbolj očitna med njimi je hrup.

Izjava

Zaradi omenjenih vaj v maju, ki so se v nasprotju z dogovorom zavlekle dolgo v noč, je župan na ministrstvo poslal tudi protestno noto. V tem trenutku na Počku potekajo vaje. Kot je razvidno iz javno dostopnih dokumentov vojske, poteka danes od sedmih zjutraj do desetih zvečer urjenje s pehotnim orožjem. To za bližnji vasi in obrobje Postojne, ki so od roba vadišča oddaljeni komaj kilometer zračne linije, niti ne predstavlja takšne težave zaradi hrupa, pač pa bolj zaradi zaprtja vadišča in tamkajšnjih cest za civiliste.

Izjava

Večkrat se zaradi vaj zapre tudi zračni prostor, kar razumljivo predstavlja težavo za lokalno letališče.

Izjava

Primarna skrb župana Marentiča pa še vedno ostajata kvaliteta vodonosnika in morebitno onesnaženje. Občina pravi, da ima pripravljen zakon o zaprtju vadišča Poček in tudi zakon o zaščiti vodnega vira Malni, ki ga je sama pripravljena poslati v Državni zbor, če ne bo dogovora z novo vlado. Odhajajoča vlada pa je vsa pristojna ministrstva zavezala k aktivnemu sodelovanju pri čim prejšnji pripravi novega prostorskega načrta za vadišče, saj gre za najpomembnejše tovrstno območje za Slovensko vojsko.

Izjava

Zadnje dejanje ministrstva, ki se je na zemljišča na Počku vpisalo kot lastnik, nakazuje, da vojska ne namerava oditi v kratkem. O tem sicer župan še ni bil formalno obveščen, ampak je informacijo prejel prek medijev.

Izjava

V občinah Postojna in Pivka so sicer leta 2000 volivci na posvetovalnem referendumu s 70-odstotno večino že podprli zaprtje vadišča. Novi obrambni minister Karl Erjavec je to funkcijo opravljal med letoma 2004 in 2008. Takrat je vlada dejala, da razume položaj občin, a da je realnost takšna, da Slovenska vojska alternative Počku nima in da ga potrebuje. 18 let kasneje situacija ni mnogo drugačna.