27. 2. 2025 – 14.00

OFFsodba Dodika

Audio file
Vir: Audiovisual service EU Commision, Mauro Bottaro, CC 4.0
Vir: Flickr, Svala Jonsdottir, CC BY-NC-ND 2.0
Audio file
24. 1. 2025 – 17.00
Izraelska vojska začela operacijo Železni zid

Palestinsko odporniško gibanje Hamas je po dogovoru z izraelskim okupatorjem predalo trupla štirih talcev v zameno za izpustitev 600 Palestincev iz izraelskih zaporov. Po poročanju Medijske pisarne za palestinske zapornike izpuščeni Palestinci kažejo znake stradanja in mučenja, nekaterim manjkajo udi, po njihovem poročanju pa izraelski okupator zadržuje izpustitev še 24 mladoletnih in dveh odraslih zapornikov. Poleg tega so 97 Palestincev, ki so bili izpuščeni iz zaporov, izgnali iz Palestine v Egipt. Po poročanju ministrstva za zdravje v Gazi je kljub premirju v zadnjih dveh dneh v enklavi izraelska genocidna vojska ubila 17 in ranila 19 ljudi. Medtem pa se nadaljuje kampanja nasilja nad Palestinci v okupiranem Zahodnem bregu, kjer so ponoči izraelske sile izvedle več racij v bližini Jeruzalema, v katerih so pridržali dva Palestinca. Po poročanju palestinske agencije Vafa so v mestu Kalkilija izraelski vojaki ob zidu, ki ločuje Zahodni breg in mednarodno priznano izraelsko ozemlje, ustrelili in ubili 16-letnika. Kljub premirju z libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah je izraelska vojska izvedla zračni napad v vzhodnem Libanonu, v katerem je po lastnih navedbah ubila vodilnega člana Hezbolahove enote 4400, po izraelskih trditvah odgovorne za tihotapljenje iranskega orožja preko meje z Sirijo.

Audio file
9. 8. 2023 – 21.00
Republika Srbska ne priznava visokega predstavnika za BiH

Sodišče Bosne in Hercegovine je obsodilo predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika na eno leto zaporne kazni in šestletno prepoved opravljanja položaja predsednika entitete zaradi neupoštevanja odlokov visokega predstavnika Christiana Schmidta. Soobtoženega direktorja Uradnega lista Republike Srbske Miloša Lukića je sodišče oprostilo krivde. Vlada Republike Srbske je po objavi odločitve sodišča na izredni seji sprejela predloge zakonov, s katerimi bi omejili delovanje institucij Bosne in Hercegovine v entiteti. Sodba sodišča Bosne in Hercegovine se nanaša na julija 2023 sprejeta zakona Republike Srbske o neupoštevanju odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ter o neobjavljanju odločitev visokega predstavnika v uradnem listu entitete, ki ju je Schmidt blokiral, blokado pa sta Dodik in Lukić ignorirala. Gre za prvostopenjsko odločitev sodišča, kar pomeni, da se obsojeni še lahko pritoži. Dodik in Lukić nista prisostvovala izreku obsodbe. Dodikov odvetnik je izjavil, da je bila sodba sprejeta pod pritiskom tujih diplomatov. 

Izraelsko podjetje Cellebrite je objavilo, da bo suspendiralo rabo svoje programske opreme za nekatere stranke v Srbiji. Odločitev je podjetje sprejelo na podlagi poročila, ki sta ga pripravili Balkanska raziskovalna mreža BIRN in Amnesty International decembra lani o tem, da srbska Varnostno-obveščevalna agencija, znana pod kratico BIA, za odklepanje in zasledovanje zaseženih telefonov aktivistov in novinarjev uporablja njihovo programsko opremo. Podjetje je v izjavi dejalo, da obtožbe jemlje resno in da so v lastni preiskavi potrdili pristnost obtožb, zaradi česar so se odločili za ukinitev sodelovanja. 

Ostajamo v Srbiji. V Novem Pazarju potekata sedemurni protestni shod ter blokada univerze in centra mesta v organizaciji študentov in meščanov. Kot del protestnega shoda bodo simbolično predali pošto za umrle v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, napovedana pa je tudi blokada Ibarske magistrale, glavne ceste, ki povezuje Novi Pazar in Beograd. Simbolično predajanje pošte umrlim poteka tudi v Beogradu. Poleg tega se študentje iz cele države odpravljajo na pohod proti Nišu, kjer je v soboto napovedan protestni shod. V Novem Sadu so pred stavbo pravosodnih organov v podporo študentskim protestnikom skupni protestni shod organizirali delavci v šolstvu in Odvetniška zbornica Vojvodine. V Srbiji do četrtega marca še poteka enomesečna vsedržavna stavka odvetnikov, organizirana na pobudo Odvetniške zbornice Šabac.

Vir: Christophe Meneboeuf, Wikimedia commons, prirejeno
Audio file
30. 9. 2024 – 17.00
Zmaga skrajne desnice na parlamentarnih volitvah v Avstriji

Avstrijska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in liberalna stranka Neos so dosegle koalicijski sporazum. Novi kancler bo postal vodja konservativne Avstrijske ljudske stranke Christian Stocker. Avstrijska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka bosta prevzeli po šest ministrstev, liberalni Neos pa dve ministrstvi. Koalicijska pogajanja so potekala od septembra prejšnjega leta, ko je na volitvah slavila fašistična stranka Svobodnjakov Herberta Kickla, ki ni uspela sestaviti vlade. Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je mandat za sestavo vlade vrnil predsedniku Alexandru van der Bellnu pred dobrima dvema tednoma.

Nemški letališki delavci so danes pričeli z dvodnevno stavko na münchenskem in hamburškem letališču. Münchensko letališče je posledično odpovedalo več kot 80 odstotkov vseh svojih letov. Stavko je organiziralo združenje sindikatov javnega sektorja Verdi zaradi slabih delovnih pogojev in premajhnih plač javnih uslužbencev. Verdi je stavko sklical tudi v hamburškem tovornem pristanišču, kjer je ladijski promet ustavljen. Konec januarja se je pričel prvi krog pogajanj med vlado in sindikalno centralo Verdi ter Zvezo javnih uslužbencev, krajše DBB, ki med drugim zahtevata 8-odstotno zvišanje plač javnih uslužbencev, kar glavna vladna pogajalka in notranja ministrica Nancy Faeser označuje kot previsoko zahtevo.

Audio file
2. 12. 2022 – 17.00
Venezuelska vlada in opozicija podpisali dogovor, Chevron bo lahko spet črpal nafto

Ameriški predsednik Donald Trump je najavil, da z začetkom marca preklicuje dovoljenje ameriški energetski družbi Chevron za izvoz venezuelske nafte v Združene države. Kot razlog za preklic dovoljenja navaja, da vlada venezuelskega predsednika Nicolása Madura ni izboljšala volilnega sistema in prepočasi izvaja deportacije venezuelskih migrantov iz Združenih držav. Dovoljenje, ki je Chevronu podelilo več koncesij za pridobivanje nafte v Venezueli, je nekdanji ameriški predsednik Joe Biden izdal novembra leta 2022 po sporazumu o naftnih transakcijah z Venezuelo kot del izjem za sankcije uvedenih v času prvega Trumpovega mandata. 

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Vida.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.