Zakonodajni ping-pong Schmidta in Dodika
Na zadnji julijski dan je ameriško ministrstvo za finance uvedlo nove sankcije proti politikom Republike Srbske zaradi rušenja Daytonskega sporazuma. To so politiki večinsko srbske entitete Bosne in Hercegovine po mnenju Američanov storili s spremembo zakonodaje, po kateri odločitve ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine v Republiki Srbski ne veljajo. Proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku so Američani sankcije uvedli že leta 2017. Na seznamu oseb, ki ne smejo poslovati z ameriškimi subjekti in katerih premoženje v Združenih državah je zamrznjeno, so po novem še premier Republike Srbske Radovan Višković, srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, predsednik skupščine Republike Srbske Nenad Stevandić in pravosodni minister Republike Srbske Miloš Bukejlović.
Sankcionirani karakteristično pravijo, da so pod sankcijami samo zato, ker so Srbi, in da so počaščeni. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zatrdil, da Srbija ne bo upoštevala sankcij in bo pomagala svojim bratom v Republiki Srbski ne glede na ceno. Realni pomen novih sankcij komentira Aleksandar Trifunović, odgovorni urednik banjaluškega portala Buka Magazin.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v začetku julija podpisal odlok, s katerim je uveljavil ločen zakon, po katerem se odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ne objavljajo več v uradnem listu Republike Srbske. Gre za spremembo zakona o uradnem listu. Položaj visokega predstavnika je uvedel Daytonski mirovni sporazum, njegova naloga pa je bdeti nad spoštovanjem Daytonskega sporazuma. Visoki predstavnik ima velika pooblastila. Lahko spreminja zakonodajo, pri čemer je nad entitetnimi in državnimi zakonodajalci, odstavlja funkcionarje ali prepoveduje opravljanje funkcij. Od avgusta 2021 funkcijo visokega predstavnika opravlja Christian Schmidt, sicer član nemške stranke Krščansko-socialne unije. Predsednik narodne skupščine Nenad Stevandić je razglasil Schmidta za nelegitimnega visokega predstavnika, ker ga zaradi ruskega nasprotovanja ni imenoval varnostni svet Združenih narodov. Sicer je varnostni svet že sprejemal poročila Schmidta, kar kaže, da ga priznava. Zakon proti Schmidtu je narodna skupščina Republike Srbske, to je parlament entitete, izglasovala konec junija. Kaj ta zakon pomeni, pojasni Trifunović.
Banjaluška novinarka Gordana Katana o Dodikovih ciljih razmišlja tako:
Konec junija, skupaj z zakonom o neobjavljanju odločitev visokega predstavnika v uradnem listu Republike Srbske, je skupščina izglasovala tudi zakon o neupoštevanju odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Po tem zakonu je izvajanje odločitev ustavnega sodišča na ozemlju Republike Srbske suspendirano, dokler parlament Bosne in Hercegovine ne spremeni zakona o ustavnem sodišču tako, da bi obvezno moral biti pri odločanju v sestavi sodišča vsaj en sodnik, ki ga je vanj imenovala skupščina Republike Srbske. Dodik in njegovi sodelavci smatrajo ustavno sodišče za nelegitimno, odkar so na sodišču spremenili svoj pravilnik tako, da za sprejemanje odločitev ni več potrebna prisotnost sodnikov iz vseh treh konstitutivnih narodov. To so na sodišču storili po tem, ko je Republika Srbska aprila sama pozvala svojega zadnjega preostalega ustavnega sodnika, naj zapusti sodišče. Sredi junija je srbski sodnik Zlatko Knežević tudi sporočil, da se s sodišča umika. V primeru, da bi morali za sprejemanje odločitev biti prisotni sodniki vseh treh narodov, bi torej brez prisotnosti srbskih predstavnikov delovanje ustavnega sodišča bilo blokirano. Za razliko od zakona, s katerim napada visokega predstavnika, Dodik zakona, ki suspendira izvajanje odločitev ustavnega sodišča, še ni podpisal. Zavlačevanje z uveljavitvijo zakona razlaga Trifunović.
Povod za sprejetje zakona o neizvajanju odločitev ustavnega sodišča je bil, kot pravi Katana, spor glede razpolaganja z državno lastnino. Skupščina Republike Srbske je že večkrat sprejela spremembe zakona o nepremični lastnini, s katerimi želi lastništvo objektov, namenjenih izvajanju oblasti, z države, torej Bosne in Hercegovine, prenesti na entiteto, torej Republiko Srbsko. Prejšnje verzije zakona je ustavno sodišče že razveljavilo, saj po ustavi državna lastnina lahko pripada le državi, ne pa kateri izmed entitet. Izvajanje zadnje verzije zakona je marca ustavno sodišče zadržalo, dokončno še ni razsodilo. Prav tako je do odločitve ustavnega sodišča izvajanje zakona konec februarja suspendiral Christian Schmidt.
Trifunović meni, da gre pri tem bolj kot za lastnino v resnici za globlje vprašanje vpliva na pravosodje.
V odziv na sprejetje obeh zakonov v narodni skupščini je visoki predstavnik Christian Schmidt uvedel spremembe kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, s katerim uvaja kazni za neizvajanje odločitev visokega predstavnika. Spremenjeni kazenski zakonik za neizpolnitev odločitve visokega predstavnika predvideva odstavitev, prepoved opravljanja funkcije in zaporno kazen med šest mesecev in pet let. Pregon zaradi kršenja odločitev visokega predstavnika lahko po novem izvaja tožilstvo Bosne in Hercegovine, ki prej za to ni imelo pristojnosti. Istočasno je visoki predstavnik prepovedal uveljavitev Dodikovega suspendiranja izvajanja odločitev ustavnega sodišča. Z druge strani Dodik namerava kriminalizirati izvajanje odločitev ustavnega sodišča. Napovedal je, da bodo za leto dni lahko v zapor poslali tiste, ki ne bodo izvrševali novega zakona o neupoštevanju ustavnega sodišča. Zakon o neupoštevanju ustavnega sodišča, ki ga je sprejel parlament Republike Srbske, uvaja tudi zaščito za tiste, ki bi jih institucije Bosne in Hercegovine preganjale za kršenje odločitev ustavnega sodišča. Čigava bo obveljala v institucijah Republike Srbske v praksi?
Čeprav ima formalno Schmidt v državi veliko moč, so njegova pooblastila mrtva črka na papirju. Tako vsaj meni Trifunović.
Kot pravi Katana, predsednik Republike Srbske in njegovi sodelavci za oba zakona ne bodo utrpeli resnih posledic.
Vendar nemočen ni samo visoki predstavnik. Kot pojasnjuje Trifunović, niti Dodik nima dovolj velike oblasti, da bi uveljavil bistvene spremembe v državnem sistemu.
Schmidtov predhodnik, avstrijski diplomat Valentin Inzko, je zelo malo posegal v politiko Bosne in Hercegovine, Schmidtov pristop pa je mnogo aktivnejši. Gordana Katana to pojasnjuje z večjo nujnostjo vmešavanja visokega predstavnika v politiko države zaradi Dodikovega delovanja.
Po mnenju Trifunovića so razlike v delovanju nekdanjega in aktualnega visokega predstavnika zgolj odraz razlik v ambicijah med njima. Možnosti, da bi vplival na politično dogajanje, pa ima Schmidt celo manj.
Slika: prirejeno po EPP in kremlin.ru, Creative Commons
Dodaj komentar
Komentiraj