Svobodnjaki gradijo trdnjavo
V sosednji Avstriji so potekale parlamentarne volitve, na katerih prvič po ponovni vzpostavitvi volitev leta 1945 ni slavila katera izmed dveh glavnih političnih strank, konservativna Avstrijska ljudska stranka ali Socialdemokratska stranka. Na volitvah so slavili skrajno desni svobodnjaki, znani kot FPÖ, ki so osvojili okoli 29 odstotkov glasov in 58 sedežev v 183-članskem parlamentu, ljudska stranka si je zagotovila 52 sedežev, kar je 19 mandatov manj, kot jih je imela v prejšnjem sklicu parlamenta. Na tretjem mestu so končali socialdemokrati, ki so z okoli 21 odstotki glasov prejeli najmanj glasov po letu 1920 in bodo imeli 41 poslancev. Štiriodstotni parlamentarni prag sta prestopili tudi Nova Avstrija in liberalni forum ter zeleni.
Svobodnjaki so bili del vladne koalicije štirikrat, nazadnje med letoma 2017 in 2019, ko je bil vodja skrajno desne stranke Herbert Kickl minister za notranje zadeve v vladi nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza. Takratno vlado je odnesla afera Ibiza, ko sta nekdanji predsednik FPÖ-ja Heinz-Christian Strache in vodja poslanske skupine svobodnjakov Johann Gudenus razpravljala o sklepanju državnih poslov v zameno za izboljšanje političnega položaja z Aljono Makarova, ki se je predstavila kot nečakinja ruskega oligarha. Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so aferi sledile, so svobodnjaki izgubili dvajset sedežev. Kot pove Reinhard Heinisch, profesor primerjalnih politik na Univerzi v Salzburgu, se je stranka od takrat močno spremenila.
FPÖ je osvojila 58 mandatov, kar je 27 več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. V svojem programskem manifestu so se poslanci stranke zavzeli za remigracijo, za ustavno določitev, ki določa, da obstajata zgolj dva spola, povečanje števila policistov in njihovih plač in za sprejem zakona o tako imenovanem političnem islamu. Glavne točke kampanje svobodnjakov povzame Heinisch.
Kot doda sogovornik, so zmago FPÖ-ja zaradi nepriljubljenosti vlade kanclerja Karla Nehammerja, v kateri sta sodelovali ljudska stranka in zeleni, omogočile okoliščine.
Za Wolfganga Claudiusa Müllerja, profesorja političnih znanosti na dunajski univerzi, je bil takšen volilni rezultat pričakovan.
Volivci so bili nezadovoljni z vodenjem vlade, ki je bila ideološko razklana in se je soočala s številnimi krizami, več o zavračanju vlade na volitvah razloži Müller.
Zeleni, ki so sestavljali odhajajočo koalicijo, so prejeli okoli osem odstotkov glasov in tako osvojili 15 poslanskih mest, enajst manj kot na prejšnjih volitvah. Tokrat so jih prehiteli tudi liberalci, ki bodo imeli 17 mandatov.
Sestava koalicije ni znana, saj so vodje parlamentarnih strank izključile možnost sodelovanja s svobodnjaki. Ljudska stranka sodelovanja z FPÖ-jem ni zavrnila, a ne bi sprejela Kickla za kanclerja. Sestava koalicije torej še ni znana. Müller predvideva, da bodo svobodnjaki raje ostali v opoziciji, kot da bi se Kickl odpovedal mestu kanclerja.
Kriz vlade niso izkoristili socialdemokrati, ki so prejeli okoli 21 odstotkov glasov, najmanj po letu 1920, a bodo imeli v naslednjem sklicu parlamenta enega poslanca več kot v prejšnjem, torej 41. Razloge za to predstavi Müller.
Parlamentarnega praga nista prestopili Stranka piva in komunistična stranka, ki sta prejeli okoli dva odstotka glasov. Komunistom so javnomnenjske raziskave zaradi uspeha na županskih volitvah v Salzburgu, na katerih je njihov kandidat zasedel drugo mesto, napovedovali vstop v parlament. Več o rezultatu komunistov Heinisch.
Svobodnjaki so po zmagi na evropskih volitvah volilne uspehe stopnjevali še na parlamentarnih in poskrbeli, da se evropski trend obračanja v desno nadaljuje. Avstrija se kot tradicionalno konservativna država vse bolj spreminja v trdnjavo skrajne desnice.
Dodaj komentar
Komentiraj