Današnji OFF začenjamo v Jemnu. Tamkajšnji predsednik Abd-Rabu Mansour Hadi je odpustil aktualnega predsednika vlade in podpredsednika Khaleda Bahaha. Mesto podpredsednika sedaj pripada generalu Aliju Mohsenu al-Ahmarju. Slednji je nekdaj služboval pri bivšem jemenskem predsedniku Aliju Abdulahu Salehi in odigral pomembno vlogo pri njegovem odstopu z oblasti. Saleh je bil na oblasti med letoma 1990 in 2012, ko je zaradi družbenih nemirov po posegu Sveta za zalivsko sodelovanje odstopil s funkcije. Vpliv nekdanjega predsednika v regiji ostaja še vedno močan, njemu zveste vojaške enote so namreč v pragmatičnem zavezništvu s Hutiji, ki nadzorujejo jemensko prestolnico Sanaa. Mesto premiera bo prav tako prevzel nekdanji član Salehove mreže Ahmed Obeid bin Daghr, ki je bil svoj čas uradnik v nekdaj vodilni stranki Splošni ljudski kongres.

Zakaj je prišlo do menjave v političnem vrhu Jemna, iz predsedniškega kabineta skopo utemeljujejo z dejstvom njegove “upravljavske nesposobnosti”, vendar poročila opazovalcev že dalj časa pričajo o trenjih med vodilnima članoma države. Menjava državnega vrha prihaja teden dni pred uveljavitvijo dogovora o prekinitvi ognja med vojskujočimi silami in za 18. april predvidenimi mirovnimi pogajanji v Kuvajtu.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice so režimske sile predsednika Bašarja al-Asada v ofenzivi proti Islamski državi zavzele mesto al-Kartajn. Mesto, ki leži znotraj guvernata Homs in se nahaja kakšnih 80 kilometrov jugozahodno od nedavno zavzete Palmire, je prišlo pod upravo Islamske države v obsežni ofenzivi lanskega maja. Čeprav naj bi med obema stranema še vedno potekali sporadični spopadi v regiji, naj bi zadnja osvojitev režimskih enot ponudila strateško vrednost pri nadaljevanju ofenzive v smeri iraške meje. Po poročanjih naj bi število spopadov med politično-vojaškimi silami Sirije močno upadlo od veljave začasne prekinitve ognja, največ spopadov naj bi potekalo ravno proti islamističnima skupinama Islamska država in Fronta al-Nusra, ki sta iz dogovora izvzete.

V Azerbajdžan. Potem ko so s sosednjo Armenijo v petek zvečer ponovno vzniknili oboroženi spopadi v regiji Gorskega Karabaha, so po poročanju azerbajdžanske državne tiskovne agencije Azertec oblasti razglasile enostransko odločitev o končanju spopadov in pri tem poudarile, da bodo v primeru novih napadov armenskih vojakov oziroma separatističnih milic Karabaha ponovno prijeli za orožje. Po poročanju armenskih separatistov naj bi se navkljub objavljeni prekinitvi ognja obstreljevanje s strani azerbajdžanske vojske nadaljevalo.

Regija je predmet medsosedskega spora od razpada Sovjetske zveze, obsežni vojaški spopadi med letoma 1991 in 1994 pa so zahtevali 30.000 žrtev. Gorski Karabah se sicer nahaja znotraj državnih mej Azerbajdžana, vendar je pod upravo armenskih separatistov, ki so deležni blagovne in finančne podpore iz domače države. Posamični manjši spopadi v regiji sicer niso redkost, v tokratnem še vedno trajajočem konfliktu naj bi tako padlo okoli trideset žrtev.

Nadaljujemo v bližnji Turčiji. Iz grških pristanišč so na turško obalo mesta Dikili prispele prve ladje, s katerimi je Evropska unija začela prisilno deportacijo beguncev iz Grčije. Tarče prisilne relokacije so tisti begunci, ki naj bi prihajali iz tako imenovanih tretjih ali domevno varnih držav, med katere se štejeta tudi Irak in Afganistan. Prav tako pa naj bi bili potencialno vrnjeni vsi tisti, ki prošnje za azil niso pripravljeni vložiti v Grčiji. Prvi trajekti z begunci iz tamkajšnjih zadrževalnih centrov so izpluli z otokov Lezbos in Ios. Človeška trgovina Evropske unije in Turčije je sicer bila deležna kritike nevladnih organizacij, svoje sodelovanje pri tako imenovanih vročih točkah, namenjenih registraciji, pa je že pred časom zaradi nestrinjanja z evropsko politiko končal Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.

Mednarodni pregled zaključujemo z zadnjo vročo novico iz finančnega sveta. Nemški časopis Sueddeutsche Zeitung je ob sodelovanju Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in nekaterih medijskih hiš javnosti razkril delovanje mednarodne mreže za storitve izogiba plačila davkov. Podatke o globalni dejavnosti panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca je nemški časopis pridobil iz obsežne baze dokumentov, ki jo je leto nazaj prejel prek zavarovanega vira. Sodelovanje omenjene pisarne vključuje več multinacionalnih korporacij ter med drugim nekatere vidne politike, kot sta argentinski predsednik Mauricio Macri ter njegov ukrajinski kolega Petro Porošenko. Več o razkritjih mreže davčnih ubežnikov pa v oddaji OFFsajd ob peti uri.

Delavci energetike so danes začeli s prvim dnem splošne stavke. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije sicer že nekaj časa opozarja na škodljivo upravljanje s strani vodilnih v Holdingu slovenskih elektrarn ter na manko razvojne strategije s strani državnih oblasti. V namen, da se na stanje slovenske energetike opozori, pa so delavci začeli s stavko, ki bo z različnimi stavkovnimi ukrepi trajala do 21. aprila. Podrobneje o razvoju dogodkov v OFFsajdu z naslovom Energetika brez kompasa, kako pa je potekala danjašnja stavka, razloži predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar.

Izjava.

Sindikat v naslednjih dveh tednih napoveduje stopnjevanje stavke. Kakšen je načrt stavkajočih, za današnji OFF zaključi Sevčnikar.

Izjava.