Izobraževalni delavci so v štirih dalmatinskih županijah izvedli krožno stavko. Po podatkih sindikata Preporod, Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah in Neodvisnega sindikata za znanost in visoko šolstvo, ki so stavko organizirali, se je te udeležilo okoli 6300 delavcev, kar je okoli 80 odstotkov zaposlenih na osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah in inštitutih. Stavkajoči izobraževalni delavci zahtevajo 10-odstotno zvišanje osnovne plače, uvedbo izobrazbenega dodatka, izključitev učiteljev iz sistema ocenjevanja in enoletno preložitev modularnega pouka v poklicnih šolah. Omenjeni sindikati so pred dvema tednoma že organizirali opozorilno stavko, v kateri pa ni sodeloval Sindikat hrvaških učiteljev, čigar predstavniki so opozorili, da imajo stavkajoči nejasne cilje. Več o stavki zaposlenih v izobraževalnem sistemu v OFFsajdu ob petih. 

V Sarajevu se je pred parlamentom federacije Bosne in Hercegovine zbrala skupina protestnikov, ki od oblasti zahtevajo znižanje prispevkov, konkretne ukrepe za zaščito standarda državljanov in odgovorno porabo javnih sredstev. Kot razlog za demonstracije so protestniki navedli minimalni dvig pokojnin, porast brezposelnosti, dvig cen osnovnih živil in elektrike ter dvig stroškov brez fiskalnih reform. 

Višje sodišče v Nišu je osebi z začetnicama S. C. odredilo 30-dnevni pripor zaradi suma napada na dekanjo Filozofske fakultete v Nišu, Natalijo Jovanović. Pripor je sodišče odredilo preventivno zaradi možnosti, da bi osumljenka vplivala na ostale priče ali ponovila kaznivo dejanje. Napadalka je na nedeljskem protestu v Nišu dekanjo napadla in jo z nožem ranila v roko, pred tem pa ji je grozila, da bo vanjo vrgla kislino. Napadalko je policija nato odpeljala, dekanjo pa so pripeljali na urgenco. 

Maturantje Gimnazije v Kraljevu so blokirali vhod v šolsko poslopje. Vstop v šolo je tako prepovedan vsem, razen učencem sedmega in osmega razreda ter njihovim učiteljem. Maturantje so se odločili, da vstop v stavbo prepovejo tudi ostalim profesorjem, kljub njihovi podpori dijakom. Na izredni seji pa so 24-urno blokado izglasovali dijaki Tretje beograjske gimnazije. 

Občani Šabca so med občinsko sejo skušali vdreti v prostore občine, pri čemer je prišlo do prerivanja z varnostniki, ki so jim skušali preprečiti vstop. Na seji so svetniki odločali o novi direktorici šabškega gledališča. Položaj si je obetala dosedanja vršilka dolžnosti direktorice Aleksandra Delić, čemur občani nasprotujejo. Delić je namreč brez posvetovanja z zaposlenimi in sindikati spremenila pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, zaradi česar je vodstvo le nekaj ur po spremembi odpustilo producenta.

Na ulicah Budimpešte je okoli deset tisoč ljudi protestiralo proti nedavno sprejetemu zakonu, ki med drugim prepoveduje  izvedbo parade ponosa v juniju. Sredi marca je madžarski parlament sprejel omenjeni zakon z utemeljitvijo, da je parada škodljiva za otroke. Zakon predvideva tudi, da lahko policija uporablja kamere za prepoznavanje obrazov udeležencev, ki bi jim oblasti lahko naložile globo. To je bil tretji protest proti zakonu, prvi je potekal ob sprejetju zakona, drugi pa prejšnji teden. 

Srbski obrambni minister Bratislav Gašić in njegov madžarski kolega Kristof Szalay-Bobrovniczky sta podpisala načrt dvostranskega vojaškega sodelovanja med državama. Kot je o sporazumu povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić, dogovor operacionalizira načrt o strateškem sodelovanju na področju obrambe iz leta 2023. Dokument sledi Deklaraciji o krepitvi obrambnega sodelovanja, ki so ga predstavniki Hrvaške, Albanije in Kosova podpisali pred dvema tednoma. Vučić je ob sprejetju deklaracije dejal, da so z voditelji teh treh držav s tem začeli oboroževalno tekmo v regiji. 

Zimbabvejska policija je zaradi spodbujanja nasilja v javnosti aretirala 95 protestnikov, ki so na protivladnih demonstracijah nasprotovali podaljšanju mandata predsednika Emmersona Mnangagwe. Na trgu v prestolnici Harare se je zbralo okoli 200 protestnikov, ki jih je policija obtožila metanja kamnov v policiste in blokiranja ulice. Kot razlog za shod so protestniki navedli željo vladajoče stranke ZANU-PF po podaljšanju predsednikovega mandata za dve leti, torej do leta 2030, kar je stranka naznanila januarja. Mnangagwa je oblast prevzel leta 2017, potem ko je bil njegov dolgoletni mentor Robert Mugabe odstavljen v državnem udaru.

Izraelska vojska je napadla kliniko Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znano kot UNRWA, v begunskem taborišču v Džabalija na severu Gaze. V napadu je genocidna vojska ubila 19 ljudi, tudi devet otrok. Sionistična vojska je danes ubila 42 Palestincev, dva v napadu z brezpilotnimi letalniki v krajih severno od Rafe. Izraelska vojska je ob tem za celotno območje Rafe izdala ukaz o prisilni razmestitvi. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je dejal, da vojska z napadi razširja kopensko ofenzivo v Gazi, namen operacije pa je zaseg velikega dela ozemlja enklave. 

Poslanci so ravnokar s 50 glasovi za in s sedmimi proti sprejeli novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Predlog novele bi javnim zdravstvenim delavcem razen z nekaj izjemami onemogočil delo pri čistih zasebnikih. Pod določenimi pogoji pa bi tovrstni delavci lahko pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. V noveli zakona je ostalo določilo o neprofitnosti koncesionarjev v javnem delu, ki mu nasprotujeta ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič. 

Parlamentarni odbor za delo je zavrnil dva sklepa poslanske skupine Nove Slovenije na področju agencijskega dela. V prvem sklepu je poslanska skupina NSi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozvalo k pripravi konkretnih zakonskih predlogov za urejanje tega področja in za preprečevanje zlorab pri posredovanju dela. V drugem sklepu pa predlaga, da inšpektorat za delo začne s sistematičnim preverjanjem gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem tujih delavcev. Prvi sklep je odbor zavrnil s pojasnilom, da pristojno ministrstvo že pripravlja novelo Zakona o urejanju trga dela. Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan pa je drugi sklep označil za nejasnega, saj ne razlikuje med dvema različnima tipoma agencij. 

Socialni partnerji so podpisali dogovor o predlogu pokojninske reforme, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Socialni partnerji bi morali pokojninsko reformo podpisati v ponedeljek, a tega niso storili, saj so predstavniki sindikatov in delodajalcev za potrditev potrebovali mandat svojih upravnih organov. V okviru pokojninske novele se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala in bo leta 2035 dve leti višja kot zdaj. Za osebe s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo upokojitvena starost 62 let, za tiste, ki imajo najmanj petnajst let zavarovalne dobe, pa 67 let. Od leta 2035 bo obdobje za izračun pokojninske osnove vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pet najmanj ugodnih let pa bodo izločili. Od leta 2035 bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let zavarovanja znašal 70 odstotkov, trenutno znaša 6,5 odstotnih točk manj. Po novem se bo za usklajevanje pokojnin bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebiščin kot rast plač. Predsednik vlade Robert Golob je ob podpisu pojasnil, da bo prvi zimski dodatek, vreden 150 evrov, izplačan ob novembrski pokojnini, do leta 2030 pa se bo zviševal za 20 evrov letno. S pokojninsko reformo, ki upošteva zgolj stališče finančnega ministrstva in delodajalcev, je kolaboriralo šest od sedmih sindikatov, Damjan Wolf s konfederacije sindikatov 90 se podpisa ni udeležil.